Pregled in sanacija: Napake na ravni strehi odpravite, še preden preseneti sneg

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
29.09.2020 02:00

Za brezhibnost ravne strehe lahko v prvi vrsti poskrbimo kar sami: z nje odstranimo listje in drugo umazanijo, medtem ko naj se poškodb ali dotrajanih elementov loti strokovnjak.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epr/Rötzer Ziegel Element Haus

Jesen se je šele začela, vestni gospodarji pa že pripravljajo svoje hiše na zimo, predvsem pa preverjajo, ali bo treba, preden se temperature spustijo, na objektu kaj postoriti, očistiti, morebiti sanirati. Eden od pomembnih elementov na hiši, ki mora biti po eni strani trden, po drugi pa vzdržljiv, je streha. Da bo takšna tudi v resnici, potrebuje redne preglede, občasno tudi čiščenje in kakšen poseg. Pri tem seveda ni izvzeta ravna streha, vse bolj priljubljena v moderni gradnji hiš in že od nekdaj prisotna na večstanovanjskih in industrijskih objektih.

Pregled ravne strehe naj se opravi proti koncu jeseni, vsekakor pa, še preden zapade prvi sneg, svetuje Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder. Gregor Kocbek iz podjetja Grama G.T. opozori, da izkušnje kažejo, da je trajnostna doba ravne strehe odvisna ne samo od ustrezno izbranih materialov in strokovne vgradnje, temveč tudi od tega, kako bomo zanjo skrbeli, jo čistili in sproti odpravljali nepravilnosti, ki se pojavijo na njej. "Če bomo skrbni gospodarji, nam bo ravna streha dobro služila tudi več desetletij," je prepričan Kocbek.

Iskanje mesta, kjer streha pušča, je po besedah strokovnjakov ključnega pomena za pravilno sanacijo ravne strehe, saj ni nujno, da streha pušča tam, kjer se v notranjosti objekta pojavi voda.
Shutterstock

Redni pregled je najboljša preventiva

Ravna streha je z gradbeno-fizikalnega stališča najbolj obremenjeni del zgradbe, saj je izpostavljena številnim notranjim in zunanjim vplivom. Projektirana in izvedena mora biti tako, da trajno ščiti objekt pred zunanjimi vplivi, kot so dež, sneg, toča, veter, visoke in nizke temperature, opozorijo v družbi Fragmat TIM. "Redni pregledi so bistveni preventivni ukrepi, ki lahko preprečijo morebitno večjo škodo na stavbi," poudarijo v Fragmat TIM-u. "Če bomo redno preverjali, v kakšnem stanju je streha, bomo imeli tudi manj stroškov z njo," dodajajo. V Fragmat TIM-u pravijo, da je pregled strehe najbolje opraviti dvakrat na leto, in sicer spomladi in jeseni.

"Na ravni strehi se pogosteje kot na dvokapnicah nabirajo listje, iglice in druge nečistoče, ki jih nanjo nanaša veter, in jih je treba odstraniti. Prav tako še pred zimo preverimo sistem za odvajanje meteorne vode - predvsem odtoke (vtočnike) in območje v neposredni okolici odtokov. Prav tako odstranimo mah in rastline, ki lahko zelo hitro vzklijejo v nanosih listja," svetujejo v Fragmat TIM-u. Rastline so zaželene le na zelenih ravnih strehah, kjer je vgrajena protikoreninska zaščita.

Tudi lastniki stanovanjskih stavb naj poskrbijo, da se redno izvede pregled ravne strehe. Če razmišljate o toplotni sanaciji ravne strehe, je to smiselno izvesti hkrati z obnovo fasade.
Shutterstock

Kdaj se obrniti na strokovnjake?

"Če se ob pregledu opazijo poškodbe oziroma nepravilnosti, jih je treba čim prej oziroma še pred začetkom zime sanirati," opozarjajo v družbi Fragmat TIM. Poškodbe se najbolj kažejo na vertikalnih stenskih priključkih hidroizolacije in zaključkih prebojev skozi ravno streho (zračniki, dimniki, podporni stebri za nadstreške, elementi ograj …). Pri strehah z obtežbo (rečni prod, rastna podlaga zelene strehe) ali pohodno oblogo (prane betonske plošče, les, WPC-plošče …) je sloj hidroizolacije dobro zaščiten pred sončnim sevanjem, delovanjem vetra in točo, kjer pa je na ravni strehi zaključni bitumenski trak z mineralnim posipom luskavega škrilja, se prej pojavijo poškodbe. "Če opazimo, da na traku ni zaščitnega sloja škrilja, je treba površino zaščititi z zaščitnim refleksnim premazom," pojasnijo sogovorniki. Tudi refleksne premaze je treba na dve leti obnavljati. Popravilo večjih poškodb vrhnjega sloja hidroizolacije naj opravi usposobljen izvajalec: glede na obseg se odločamo med delno preplastitvijo in varjenjem dodatnega sloja po celotni površini strehe. Ob pregledu preverimo tudi druge elemente ravne strehe: pločevinaste zaključne letve, vertikalne stenske zaključke in pločevine na atikah. Kjer je to potrebno, se stiki ponovno zatesnijo s trajno elastično tesnilno maso.

Zamakanje lahko povzroči veliko škodo

Najpogosteje se na ravni strehi na različnih mestih, predvsem pa na obrobjih bodisi zaradi nestrokovne izvedbe, slabe hidroizolacije bodisi zaradi vremenskih ekstremov, pojavljajo razpoke, zaradi česar streha zamaka. Iskanje mesta, kjer streha pušča, je po besedah strokovnjakov ključnega pomena za pravilno popravilo ravne strehe, saj ni nujno, da streha pušča tam, kjer se v notranjosti objekta pojavi voda. V podjetju ILD svetujejo, da je treba ukrepati takoj. Zamakanje ravne strehe namreč lahko povzroči precejšnjo škodo. Vodotesnosti ravnih streh ni mogoče oceniti na pogled, veliko bolj zanesljive so različne metode: termografija, dimni in vodni test, zamakanje je mogoče odkriti tudi s pomočjo kontaktnega higrometra. Zadnje čase se uporablja tudi metoda, ki temelji na meritvi električnega toka. Električni test je enostaven: tanek vodni film se nanese na površino, ki se preverja, in vzpostavi se nizka napetost. Tok načeloma teče v smeri okvare, tako da preide na ozemljeno podkonstrukcijo. Z električnim testom za preverjanje vodotesnosti ravnih streh je tako mogoče odkriti vsa obstoječa poškodovana mesta s točkovno natančnostjo, neodvisno od njihove velikosti in strukture. Sledi ustrezno popravilo, ki je, kot pravijo pri ILD, nujno potrebno za preprečitev nadaljnje škode na poslopju.

Z ustrezno hidroizolacijo do popolne vodotesnosti

Poleg rednih pregledov je po besedah strokovnjakov podjetja Knauf Insulation "glavna komponenta, ki vpliva na trajnost ravne strehe, hidroizolacijski sloj". Poleg izbire ustreznih materialov sta zelo pomembni tudi strokovna vgradnja in pravilno izvedeni detajli, dodajajo. Pojasnijo, da je hidroizolacija membrana, ki zagotavlja popolno vodotesnost, odporna mora biti na mehanske in kemično-fizikalne vplive. "Danes imamo za ta sloj na izbiro veliko kakovostnih materialov, katerih pričakovana trajnostna doba je lahko tudi 50 let in več, če je dobro zaščitena pred mehanskimi in vremenskimi vplivi, tako kot je pri obrnjenih in plus ravnih strehah, pa je primerljiva z življenjsko dobo objekta. Glede na material ločimo bitumenske izolacije ter hidroizolacije iz sintetičnih in elastomernih folij. Glede na tip izvedbe ravne strehe je lahko hidroizolacija zaščitena s toplotno izolacijo, nasutjem, pohodno površino ali z vegetacijo," še pojasnijo pri družbi Knauf Insulation in dodajo: "Montažni sistem lahke ekstenzivne zelene strehe je rešitev za obstoječe ali nove strehe, preprečuje preveliko segrevanje in ohlajanje hidroizolacije in jo ščiti pred velikimi temperaturnimi deformacijami, mehanskimi poškodbami in UV-žarki, vse to pa povečuje njeno trajnost. Na trgu obstajajo tudi vgradni sistemi za zaznavanje in alarmiranje ob zamakanju ravnih streh, kar je priporočljivo upoštevati že v fazi načrtovanja in vgraditi ob novogradnji ali sanaciji."

Okno za osvetlitev prostorov pod ravno streho mora biti strokovno vgrajeno, da zagotavlja nemoteno odtekanje vode. Prednost takšnih oken je, da skoznje v prostor prihaja obilo naravne svetlobe, ki zvišuje kakovost bivanja.
Velux

Kdaj je smiselna sanacija

Najpogostejši razlog za popravilo ravnih streh so, pravi Tomaž Škerlep z Gradbenega inštituta ZRMK v Ljubljani, poškodbe hidroizolacije z zatekanjem vode, v novejšem času pa se za sanacijo uporabniki odločijo tudi zaradi izboljšanja toplotne zaščite. Če ob zamakanju ne gre zgolj za lokalno sanacijo puščajočega mesta, temveč preplastitev hidroizolacije v celoti, je priporočljiva dodatna toplotna zaščita, za katero se danes najpogosteje uporabi princip plus ravne strehe, pravi Škerlep. Odstranjevanju starih slojev izolacije se je po njegovih besedah priporočljivo izogniti, ker je ob tem mogoče zamakanje v spodnje prostore in ker je to povezano z visokimi stroški tako za samo izvedbo kot za odvoz na deponijo. Je pa ključnega pomena, da se pri sanaciji izberejo materiali, ki so združljivi s prvotno uporabljenimi, in da so obstoječi sloji še dovolj dobro ohranjeni in dovolj nosilni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta