"Ati, poglej, nekomu je v Dravo padlo kolo," je ob pogledu na potapljača, ki se je na gladini reke, nedaleč stran od Vodnega stolpa, pojavil s kolesom na ramenu, vzkliknil deček in upal, da je še v dobrem voznem stanju. Na njegovo veliko razočaranje so mu člani Potapljaškega društva Maribor, ki je že 29. leto zapored organizator ekološke čistilne akcije na Dravi, pojasnili, da z muljem preraščen in zarjavel dvokolesnik ni več za nobeno rabo. Potapljači so na dnu reke, katere temperature so se v današnjem sončnem dopoldnevu povzpele kar na 15 stopinj Celzija, našli tudi dobro ohranjeni, a prazni kaseti, ki v bankomatu služita kot hranilnik denarja. Najdbo so si ogledali tudi policisti, saj obstaja sum, da sta bili kaseti odtujeni z enega od bankomatov v Mariboru.
Odpadkov je iz leta v leto manj
Peščica potapljačev, ki se je udeležila letošnje akcije, je iz struge reke izvlekla še prometni znak, ki je bil nekomu očitno napoti, pa kovinske cevi, polomljene kozarce in steklenice, dele plastike ... Najdeno so naložili na kason, ki so ga v podjetju Snaga nato odpeljali v sortirnico. Bera odpadkov je, kot nam je pojasnil predsednik Potapljaškega društva Maribor Jure Šega, iz leta v leto manjša, kar je, kot pravi, razveseljivo. Razlika v primerjavi s časom izpred deset let in več je namreč velika. "Vsako leto smo več kubičnih metrov smeti sčistili iz struge. Pred leti smo izvlekli dva avtomobila in kar 70 koles, danes je kosovnih odpadkov veliko manj, ampak največji keson še vedno napolnimo vsaj do polovice," je pojasnil Šega, ki ni skrival zadovoljstva, da so letošnjo akcijo sploh uspeli izpeljati, saj jim je še pred nedavnim zaradi ukrepov bolj slabo kazalo. Zdravstvena kriza jim je prekrižala tudi načrte glede odprtja novega društvenega prostora v Gospejini ulici v središču mesta, a je bilo današnje svečano dejanje še toliko bolj sladko za vse člane društva in ljubitelje potapljanja v Mariboru, ki so bili nove prisarne zelo veseli.
Drava ima velik potencial
Cilj ekološke akcije, ki tradicionalno poteka pod sloganom Ni nam vseeno, ni le čiščenje struge, ampak predvsem ozaveščanje meščanov, da reka ni smetišče ali odlagališče odpadkov. Prav tako je namen projekta, kot je dejal Jure Šega, ozavestiti ljudi o dejstvih, ki so povezani z našo reko, predvsem pa možnostih, ki jih Drava ponuja: od rekeracije na njej do preganjanja strahu pred reko. "V Potapljaškem društvu Maribor smo mnenja, da je Drava v našem mestu preslabo izkriščena. Kakovost vode se po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz leta v leto izboljšuje. Lahko bi dejali, da je naša reka čista in dovolj varna tudi za plavanje. Njeno nabrežje postaja priljubljena točka za številne Mariborčane, z urejenimi sprehajalnimi potmi pa je samo še pridobila na vrednosti. Hkrati pa skriva potencial, ki bi ga morali v prihodnosti bolje izkoristiti," razmišlja Jure Šega, ki opozori predvsem na neurejenost dostopov v reko. Pri oživitvi Drave bi morali zgledovati po nekaterih evropskih mestih, ki so svoje reke obudile ne samo z mestnimi plažami, urejenimi kopališči, temveč tudi s plovnostjo po njih, še sklene Šega.
