Izobraževanje častnikov Slovenske vojske je preveč pomembno, da bi ga urejala skupina poslancev dveh političnih strank

"Izobraževanja častnikov Slovenske vojske je preveč pomembno področje, da bi ga lahko urejala skupina poslancev dveh političnih strank, in to s spremembo treh členov v zakonu o visokem šolstvu na način, da se vzpostavi izjema za vojaško izobraževanje. Potrebna je širša družbena razprava, skozi katero se bodo argumentirano predstavile potrebe vojske, kriteriji za oblikovanje vojaškega izobraževanja, realne izvedbene zmožnosti, način in oblika nadzora nad izvedbo študija." Tako so se na predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki bi omogočila ustanovitev vojaške akademije znotraj Slovenske vojske, pri čemer bi o njeni organizaciji in delovanju odločal minister za obrambo, in ki so jo pretekli teden po skrajšanem postopku v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS in NSi, odzvali člani katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že tri desetletja sodelujejo pri izobraževanju častnikov in častnic. In tovrsten predlog jih je presenetil.

Poudarjajo, da bi morebitni vojaški visokošolski zavod moral biti v najširšem javnem interesu, javnost bi morala poznati učne načrte, organizacijo in način delovanja, "kar predstavlja del demokratičnega nadzora nad varnostnim sektorjem". Ta predlog pa "vojaško izobraževanje izvzema iz javnega izobraževalnega sistema in ga zapira za javnost, tako da o njegovi organizaciji in delovanju odloča minister za obrambo". Tudi zato je, po njihovem mnenju, predlog v nasprotju z zakonom o obrambi in dokumenti, ki urejajo dolgoročni razvoj Slovenske vojske in ki govorijo o tem, da mora biti vojaško izobraževanje organizirano v sodelovanju z javnim izobraževalnim sistemom. Predlog tudi ne vsebuje realne ocene števila kandidatov, za katere bi bila predlagana oblika izobraževanja ustanovljena. "Na katedri smo že večkrat opozorili, da število kandidatov za častnike in častnice, ki jih Slovenska vojska potrebuje, ne zadostuje za ustanovitev posebnega zavoda za njihovo izobraževanje in je s tega vidika finančno neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja."   

Na katedri tudi zavračajo trditve iz predloga, češ da je ustanovitev vojaškega zavoda nujna zaradi vključevanja v mednarodna vojaška znanstvena združenja, izobraževalne in znanstveno raziskovalne integracije. "Resnica je, da se v vse te procese Slovenska vojska in njeni strokovnjaki že sedaj lahko vključujejo, če pri njih obstaja dejanski interes ter potencial za mednarodno sodelovanje." Predlagateljem pa tudi očitajo, da so primerjave z vojaškimi ureditvami v nekaterih drugih državah neprimerljive, saj da gre za države, ki so tradicijo vojaškega izobraževanja razvijale stoletja. Poleg tega pa v vseh velja koncept odpiranja v javne izobraževalne sisteme. "Primer Hrvaške pa je še posebej zanimiv, saj je nastal po idejah, ki so jih razvijali pred desetletjem obramboslovci v Sloveniji skupaj s slovensko vojaško stroko," so zapisali in dodali, da je tudi tam ustanovitelj Hrvatskega vojnega učilišta dr. Franjo Tuđman vlada in ne minister.