Pohod na politično sredino: Pribežališče za stranke brez jasnega profila ali odgovor na ideološko polarizacijo?

Luka Mlakar
01.12.2021 06:00

LMŠ se opredeljuje kot sredinska razvojno-liberalna stranka, SAB kot (levo)sredinska stranka s socialno-liberalnim programom, NSi pa kot sredinska krščanskodemokratska stranka.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

NSi, ki jo vodi Matej Tonin, se volivcem predstavlja kot sredinska krščanska demokracija. 

Robert Balen

Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami se stranke kot po tekočem traku profilirajo kot sredinske. LMŠ Marjana Šarca se opredeljuje kot sredinska razvojno-liberalna stranka, SAB Alenke Bratušek kot (levo)sredinska stranka s socialno-liberalnim programom, NSi Mateja Tonina pa kot sredinska krščanskodemokratska stranka. Svojo sredinskost poudarjajo tudi v gibanju Povežimo Slovenijo in Naši deželi, ki jo vodi Aleksandra Pivec. Pa so vse omenjene stranke res sredinske?

Sociolog Samo Uhan pojasnjuje, da politična ali sociološka teorija izraza politična sredina sploh ne opredeljuje. "To je bolj ali manj politično-marketinški konstrukt, ki je priročen za vsakdanjo rabo. Največkrat je to neko pribežališče strank, ki nimajo jasnega profila in iščejo volivce z dnevnimi parolami." Kot dodaja, se tega najbolj pogosto poslužujejo stranke, ki zase trdijo, da niso ideološke: "Če je ideologija sistem idej, ki je vezan na vrednote, bi za takšne stranke moralo veljati, da nimajo bodisi idej bodisi vrednot. To so največkrat res popolnoma pragmatične stranke, ki z dnevno politično kalkulacijo in floskulami računajo na neko podporo."

"Nikakor ni sredina to, kar se kaže pri nas"

Sociolog in publicist Frane Adam medtem poudarja, da je slovenski politični prostor trenutno zelo polariziran in da kot takšen niti ne dovoljuje neke sredine. Pri nekaterih od prej omenjenih strank bi po njegovih besedah lahko zaznali določene elemente, a na podlagi tega še ne moremo govoriti o njihovi sredinskosti: "To so improvizacije, kar pa ni nič čudnega. Če imate polarizacijo in nestabilen politični sistem, so improvizacije tako rekoč edina realna možnost za preživetje." Premik v sredino je po njegovih besedah lahko odgovor na polarizacijo, izključevanje in nezmožnost iskanja soglasja o ključnih zadevah: "Tu so se pojavile sredinske iniciative, vendar pa ne vidim kakšnega resnega premisleka ali dela na programu, ki bi to sredinskost udejanjal." Ni pomembno le to, kako se bodo pred volitvami pozicionirale prej naštete stranke, ampak tudi, kako nanje gleda javnost, dodaja Adam: "Stranka že lahko reče, da je sredinska, vendar pa mora imeti tudi neko priznanje od drugih, da je sredinska."

Uhan ob tem poudarja, da bi morala biti sredina že po definiciji libertarna: "Nima niti levega niti desnega skrajnega pola, vendar pa je libertarnost oziroma liberalnost zelo artikuliran politični pol. Gre za vrednote solidarnosti, tolerance, strpnosti, podjetnosti v podjetniškem in ekonomskem smislu, nikakor pa ni sredina to, kot se kaže pri nas, torej neki izpraznjen pojem oziroma pojem brez vrednot ali idej. Pri nas se dogaja, da se tu parkirajo stranke, ki se bojijo oznake, nalepke ali stigme levo ali desno, ker bi se potem morale tako profilirati in angažirati ter tako tudi delovati," ocenjuje Uhan. Po njegovem mnenju je absurdno, da NSi kot krščanskodemokratska stranka, ki se je kompromitirala v sodelovanju s skrajno desno vlado Janeza Janše, sili v sredino zgolj zato, ker se je na neki način "umazala". "Poleg tega imamo potem še neko stranko, ki je bila po definiciji na začetku sredinska in libertarna, zdaj pa je v najboljšem primeru votla, prazna in servilna stranka, ki služi zgolj za ohranjanje neke kvote, potrebne za ohranitev vlade," pa je do SMC kritičen Uhan.

"S to famo se bodo soočili na neprijeten način"

Nekdanji generalni sekretar LDS in Zaresa Bogdan Biščak medtem poudarja, da ne vidi nobenega logičnega razloga, zakaj se stranke razglašajo za sredinske. Po njegovih besedah si nekateri predstavljajo, da znajo preseči delitve v Sloveniji, vendar pa tega ni sposobna nobena od prej omenjenih strank. "Za kaj takšnega potrebujete človeka, kot je bil Janez Drnovšek, tega pa ni. V politični situaciji, ki je tako razdeljena, je proglašanje za sredino, v katero nihče zares ne bo verjel, da je zmožna narediti to, kar ni, za njih celo kontraproduktivno. Da se splača biti sredina, je nekakšna fama in z njo se bodo soočili na neprijeten način," je prepričan Biščak. Po njegovi oceni na sredini ni tako veliko nezasedenega prostora, kot poročajo mediji: "Bolj kot se bližajo volitve, razen v zadnjih dneh, se celo veča odstotek neodločenih, ampak na koncu se glasovi porazdelijo, tako kot so se tudi na zadnjih volitvah. Težko bi rekli, da je kakšna sredina kaj veliko profitirala."

Po Biščakovem mnenju sredinski volivci v vsebinskem ali ideološkem smislu sploh ne obstajajo: "Tisto, kar je bila sredina v Sloveniji, je bila neka naklonjenost pametni in učinkoviti politiki, ki se je bila sposobna pogovarjati na vse strani. Pri naklonjenosti LDS in Janezu Drnovšku je šlo bolj za način oblikovanja kot za vsebino te politike." Volivci, ki bi bili pripravljeni voliti neko stranko, ki bi vzbujala upanje kompetentnosti in umirjenosti, po njegovi oceni zagotovo obstajajo: "Drugo vprašanje je, ali imajo na razpolago tako politiko ali ne. Definitivno obstaja prostor za neko ekipo, ki vzbuja vtis kompetentnosti in sposobnosti. Za nekaj, kar pa bo samo sebi govorilo sredina, pa ne."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta