"Verjamem, da so nekateri zelo na koncu z živci, ker privilegiji, na katere so bili navajeni, niso več samoumevni. Kljub temu pa apeliram na vse, da nekaj dajo tudi na državotvornost, na ugled države. Če si ta ugled zapravimo s tem, da sami sebe razrušimo sredi predsedovanja (Svetu EU od julija, op. ur.), bodo posledice plačevale tudi še naslednje vlade," je nocoj v intervjuju za TV Slovenija 3 predsednik vlade Janez Janša ocenil notranjepolitični trenutek in vse pogostejše pozive k predčasnim parlamentarnim volitvam.
Padec vlade v tem trenutku bi po njegovem pomenil to, da bi bila prvi del predsedovanja Svetu EU Slovenija v volilni kampanji in bi se ukvarjali sami s sabo, namesto da bi pomagali reševati težave drugih. Po volitvah pa bi še dva ali tri mesece sestavljali vlado.
Predsednik DZ zganja strankarsko politiko
Člani vlade, pravi Janša, v Bruslju vsak teden prevzemajo dosjeje za predsedovanje. Ob tem pa se morajo ukvarjati tudi s težavami z dnevnim redom sej v DZ: "Predsednik DZ se v večini držav parlamentarne demokracije imenuje govornik. Je nekdo, ki skrbi za to, da zadeve normalno tečejo. Ne pa da iz tega zganja strankarsko politiko ali otežuje sam postopek, kar se dogaja pri nas."
"Kjer štirje nepovezani poslanci, ki jim po poslovniku samodejno ne pripada nič, in imajo predsednika DZ, hočejo še kopico drugih funkcij, in če jih ne dobijo, to razglašajo za diktaturo," to hoče biti po njegovih besedah neka nova normalnost.
Igorju Zorčiču po njegovem ne pustijo odstopiti. Z njim da je zelo razumen pogovor, a je bilo iz dneva v dan vse drugače.
To, kar se v DZ vidi na površini, je le del dogajanja, pravi Janša. "Velik del je v ozadju, kjer se prepričuje poslance, se jim grozi, se jih očitno tudi kupuje. Predvsem pa gre za strašen medijski pritisk."
Na vprašanje glede morebitne vezave zaupnice na katerega od zakonov je odgovoril, da so vse možnosti odprte, a da je vlada doslej pri ključni zakonodaji dobila visoko podporo.
{infobox-quote_full}162687{/infobox-quote_full}
Namesto da bi pozdravili to, da so v epidemiji ohranili delovna mesta, ter bi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predlagali dodatne predloge, so po Janševih besedah sindikati odkorakali iz ESS. "Tega ni možno pojasniti s sindikalno, ampak s politično retoriko. Gre za podaljšek levičarske politike," je dejal, pravi, da še nikoli ni bilo toliko socialnega dialoga kot v zadnjem letu.
"Prihaja nova normalnost"
O zadnjih sproščanjih protikoronskih ukrepov, med drugim od sobote javni shodi in prireditve ne bodo več štrevilčno omejeni - pa Janša takole: "Prihaja nova normalnost, kajti to sproščanje vseeno ni brezpogojno, je pogojno ob tem, da si cepljen, testiran ali da si prebolevnik covida. Hvalabogu pa imamo danes že preko 600.000 naših sodržavljanov, ki so bili že cepljeni vsaj z enim odmerkom cepiva, skoraj 250.000 jih je prebolelo covid v zadnjih šestih mesecih in še ne potrebujejo takoj cepljenja, tako da imamo do tiste magične številke 1.200.000, kar predstavlja zadosten delež odraslega prebivalstva, ki je precepljen, da se epidemija efektivno ustavlja, še tam 350.000."
Janša pravi, da "bomo to zmogli do poletja, od takrat naprej pa, upajmo, čim prej tudi tista prava normalnost, ko ne bo več PCT-pogoja."
Odmerek cepiva za vzdrževanje imunosti
Previdno pa bo po premierjevih besedah treba živeti še dolgo. "Po tem, kar danes vemo, pa je mogoče pričakovati, da bomo tisti, ki smo bili cepljeni v prvi polovici tega leta, proti koncu leta verjetno dobili še en odmerek cepiva za vzdrževanje imunosti," je povedal. Na ta način se bomo zavarovali pred tem, "da ponovno ne pride kak naslednji val in nas preseneti".
Predsednik vlade računa, da bo precepljenost v Sloveniji, v Evropi in tudi drugod po svetu epidemijo dokončno zaustavila. "Virus se bo še vedno pojavljal, bodo posamični primeri, žal najbrž še dolgo, računa pa se tudi, da bo mogoče na začetku naslednjega leta na voljo tudi učinkovito zdravilo za tiste, ki zbolijo, da se pač pozdravijo brez posledic."
