Tomaž Ranc
Kaj prinaša razstava v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah?
"Za grafično oblikovanje je to malo nenavadna razstava, ki odpira vprašanja oblikotvornosti ali načina dela grafičnega oblikovalca. Gre za ekstremne povečave tipografskih kompozicij, ki so nastale v zadnjih dveh desetletjih, ob njih predstavljam knjige, označevalne projekte, celostne podobe, kovance, iz katerih so vzete. Večinoma gre za projekte, ki so realizirani in jih predstavljam zato, da se sam soočim z njimi, hkrati pa pokažem, kako se konkretno ukvarjam z oblikovanjem, ne samo z načrtovanjem."
Tipografija je ozko področje, a prisotno v vseh porah življenja ...
"Je vseprisotna in fenomen predvsem v delu, ki sem ga pobliže spoznal za svoje potrebe, to je oblikovanje črkovnih vrst. To je zelo ozka praksa tudi v svetovnem merilu, ki pa ima nenavadno velik vpliv in je prisotna v vseh porah, vseh možnih medijih."
Črke in besede nas spremljajo na vsakem koraku - v tisku, knjigah, oglasih. Pa so črke za digitalne platforme kaj drugačne v smislu zaznavanja?
"V osnovi ni nič drugače. Večina črkovnega materiala, kar vidimo na zaslonu, je le prilagojena platformam, ki jih uporabljamo. Na vseh androidih, to je Googlov operacijski sistem, je črkovna družina Roboto, njen značaj je generičen in izgleda navadna pisava, poleg latinice pa pokriva še ogromno drugih svetovnih pisav. Tipografija in tehnologija gresta z roko v roki."
Kako vidite našo, Večerovo črkovno vrsto Toti Ermina Međedovića, ki smo jo v naši medijski hiši uvedli leta 2006?
"Črkovna družina Toti je lep primer dobre prakse, kot jo poznamo pri mnogih vodilnih svetovnih medijskih hišah, kjer sta kredibilnost informacij in stabilnost blagovne znamke podprti s pisavami po meri. Ermin Međedović je mednarodno priznan strokovnjak na področju oblikovanja črkovnih vrst, ki zelo dobro pozna specifike jezika, časopisnega medija in reprodukcijskih postopkov. Večerova črkovna družina Toti je rezultat racionalnega načrtovanja, zato je funkcionalna in dovolj razpoznavna, da jo Večer in njegovi bralci brez težav sprejmejo za svojo."
Vi ste oblikovali knjige, razstave, kovance, tudi monografijo Večni arhitekt, življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika, in leta 2018 za to prejeli nagrado na Salonu arhitekture v Novem Sadu. Je to vaš največji dosežek?
"Težko bi rekel. Nagradam ne dajem posebne teže, dajem jo bolj temu, če projekt, v katerem sodelujem, pušča neko daljnosežnost in ima daljši življenjski rok. Takšni so recimo informacijski sistem za ljubljanski potniški promet, grafična oprema postajališč, idejni koncept voznega reda. Te stvari nikoli niso bile zelo nagrajene, so pa prepoznavne in s tem zame priznanje. Ponosen sem tudi na celostno podobo Gimnazije Ravne, ki je še zdaj v uporabi, kovance, ki sem jih oblikoval za Banko Slovenije in s kolegi zmagal na natečajih ob deseti obletnici tolarja in države ali ob stoti obletnici rojstva Zorana Mušiča, 20. obletnici samostojne Slovenije ..."
Pa bomo kovance še dolgo uporabljali ali boste potem oblikovali plastične kartice?
"Haha, kovanci so se obdržali tisočletja, vedno jih izdaja vladar, bančne zapise pa banka. Tudi pri nas jih izdaja vlada, izdajajo jih vlade, države, bančne zapise (bank notes) pa Evropska centralna banka. Dokler bomo imeli vladarje, ki bodo imeli moč, bomo imeli kovance, saj so tradicija, če ne drugega, bodo ostali oblika, ki nosi drago kovino. Kartice si boš pa lahko oblikoval svoje, do njih nimamo takega odnosa kot do kovanega denarja."
Na Ravnah te najbolj zaboli, kako je izginila funkcionalna arhitektura tipa železniška postaja ali ko stara bencinska črpalka postane obrat hitre prehrane
