Bajeslovna bitja na igralnih kartah kot promocija Črne na Koroškem

Ko je folklorist, etnolog, tudi kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger dobil idejo, da bi Črna na Koroškem lahko imela čisto svoje igralne karte, mu županje Romane Lesjak ni bilo treba dolgo prepričevati. Takoj je bila za, saj je prepričana, da je ideje, ki kraj promovirajo, vredno podpreti. "Razmišljal sem, kaj je v Črni takšnega, da bi se iz tega dalo kaj narediti. Prišel sem na idejo o bajeslovnih bitjih, ki jih kraj z okolico premore. Bitja, ki bi se jih dalo na smiseln način povezati," se spominja idejni vodja projekta, ki mu je z ilustracijami in oblikovanjem pomagala Ana Vičič Brajar.

Ne Črnjani, ampak Črjani

Bajeslovna bitja je, ker so karte razdeljene na štiri simbole, križ, pik, srce in karo, razdelil v štiri skupine. "Ob zgodbi o kralju Matjažu sta, logično, vojščak in kraljeva zaročenka Alenčica. To zgodbo poznajo skoraj vsi. Gorskega škrata, vladarja podzemlja, ki ima v Peci velike zaklade, spremljajo škrat​ Perkmadeljc, ki je pomagal rudarjem in jih opozarjal na nevarnosti, ter žalžene. Te so s svojo magično močjo poskrbele, da so dobrosrčni kmetje tudi v času stiske imeli dovolj hrane. Potem imamo skupino z negativnim predznakom. Prvi je gozdni mož, ki je bil močan, ne kaj prida pameten, kmetom pa je delal škodo, saj je zelo veliko pojedel. Tu sta še jaga baba in škopnek. Za jago babo velja, da če te ujame, ti zasadi sekiro v hrbet ali kateri drug del telesa in jo tam pusti leto dni. Škopnek, ta je nekoliko manj znan, pa je na Zemljo prišel kot zvezdni utrinek, potem ko so mu bogovi zaradi njegove ošabnosti za kazen odsekali rep. Večkrat ugrabi novorojenca in ga muči tako, da mu piha dim pod nos. Četrta skupina bajeslovnih bitij pa je povezana z Uršljo goro in Črnim jezerom. Povodni mož, ki je živel na jezeru na Uršlji gori, je tega, ker mu je bilo dolgčas, prenesel na Pudgarsko. Zraven sta še sveta Uršula in pastir. Slednji je v vodo metal kamne in sinu povodnega moža iz rok zbil žlico. Pastir je krivdo zvalil na kozo, ki jo je povodni mož potegnil s sabo v globino," je dr. Simetinger na kratko opisal štiri sklope bajeslovnih bitij, ki se pojavljajo na kartah. Vsak sklop ima dve moški in eno žensko podobo. Pastir je upodobljen tudi na naslovni karti. Gre za pastirja, ki so mu ušle ovce. Ko jih je iskal, je prišel do območja sedanje Črne. Ker ga je zajela noč, je zakuril, a ogenj mu je ušel izpod nadzora. Sredi gozda je nastala jasa, na kateri se je naselil. Najprej on, nato še drugi. Tako naj bi nastala Črna na Koroškem, pastir pa še danes veja za njenega prvega prebivalca.

Igralne karte so poimenovali Črjanske karte in ne Črnjanske. "To je popolnoma pravilna oblika. Posvetoval sem se z društvom lektorjev. Dejali so, da ni nič narobe, da je to le drugačna paradigma. Sklepam in pričakujem, da bo, ko bodo slovarji ažurirani, ta oblika zapisana tudi tam. Seveda gre za dialektiko, ampak norma izhaja iz lokalnega prebivalstva in mi se je držimo. Zato imamo Črjanski zbornik, Črjanske cajtnge in tako naprej. Leksikalno poimenovanje Črnjani se je razvilo v 70. letih prejšnjega stoletja, a lokalno prebivalstvu temu nikoli ni sledilo. Zato se v vseh uradnih dopisih, člankih, prispevkih dosledno držimo norme, ki izhaja iz lokalnega prebivalstva," pojasni sogovornik.

Folkloristika lokalnega okolja

Zanimiva je tudi hrbtna stran kart, ki ni izbrana naključno in predstavlja trutamoro. "Povezana je z odganjanjem negativnih bitij, negativne energije, napadov. "Ti simboli so bili nekoč pogosto 'usekani' pod glavno sleme strehe. Kot varovalo pred negativnimi vplivi. Tudi na glavnem tramu v hiši, v sobi s pečjo ali pa na otroških zibelkah," pove dr. Simetinger in še doda, da gre za bajeslovno bitje, povezano z nočnimi morami. "Ponoči se uleže na prsi in pritiska nanje. To pomeni, da te tlači mora, da ne moreš spati ali dihati."

Čeprav je na prvi pogled običajen komplet 52 igralnih kart, pa ta skriva zanimive zgodbe, povezane s Črno in njeno preteklostjo. Karte je mogoče kupiti v TIC-u, županja jih bo uporabljala tudi kot protokolarno darilo. "V prvi vrsti gre za promocijo, da ljudje spoznajo folkloristiko lokalnega okolja. Sam že razmišljam, kako zgodbo nadgraditi, peljati naprej. Je pa dejstvo, da mora nesnovno dediščino naprej sprejeti lokalno prebivalstvo, šele potem lahko delaš naprej," je prepričan dr. Simetinger, ki je, čeprav je zaradi službenih obveznosti veliko v Ljubljani, skoraj vsak dan stiku z domačim krajem. "O vsem, kar se zgodi, sem na tekočem. Redno spremljam dogajanje in niti ne bi rekel, da sem se izselil, saj sem še vedno zelo povezan s Črno. Tudi prek prireditev in raznih projektov."