Boštjan Šefic na Ravnah: Prioriteta vodotoki in odstranitev mulja

Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic se je na delovnem obisku srečal z župani koroški občin, ki so bile prizadete v poplavah. Prioriteta je vzdrževanje vodotokov, da ob morebitnem poslabšanju vremena ne bodo povzročali dodatne škode. Pogovarjali so se tudi o ukrepih glede kontaminiranega poplavnega mulja, ki ga je naplavila reka Meža na območja nekaterih koroških občin. Izpostavili pa so župani tudi problem pomanjkanja težke mehanizacije.

Država bo povečala obseg težke mehanizacije

"Ambicija je, da vodotoke do jeseni uredimo do te mere, da ne bodo povzročali dodatne škode v primeru deževja, ki verjetno bo. To je prvi korak pri sanaciji vodotokov - zaščita ljudi pred potencialnimi novimi nevarnostmi. Druga zadeva je vprašanje kako jih sanirati, zato bo potrebno nekoliko več časa, saj bo potrebno obravnavati vse velike reke z vsemi pritoki in hudourniki. Skupaj s strokovnjaki smo ugotovili, da je bil eden od sprožilcev te velike naravne nesreče tudi v hudournikih. Potrebno je najti celovite odgovore, da se ne bomo čez nekaj let morda soočali z isto situacijo. Ob tem se je potrebno zavedati, da so podnebne spremembe tu in da jih je potrebno upoštevati pri projektiranju," je po sestanku v ravenski mestni hiši dejal Šefic.

Po njegovih besedah je interventni zakon omogočil več angažiranja tehnične operative, ne le koncesionarjev, ampak tudi drugih izvajalcev. Saj kot so opozorili župani, na terenu primanjkuje težke mehanizacije in tudi strojnikov. Direkcija za vode je dala poizvedbo in prejela 74 ponudb iz cele Slovenije, te izvajalce bodo dodatno usmerili na sanacijo vodotokov. Najkasneje v torek bodo podpisali okvirne sporazume, ki bodo direkciji za vodo omogočili, da glede na potrebe angažira resurse, jih razporeja po vodotokih in na ta način krepi in pohitri vsa potrebna dela, ki so potrebna. "Računamo, da bomo ne samo povečali število delovišč, ki je naraslo na 180, ampak jih tudi okrepili z več ekipami, boljšimi stroji. Se pa srečujemo tudi s pomanjkanjem ljudi, ki upravljajo s stroji. Mi smo na podlagi ocen optimisti in računamo, da bo šlo vse kot je začrtano," je dejal Šefic. Glede tujih vojsk je dejal, da so bile v Sloveniji za intervencijo. Ostale so le tiste vojske, ki realizirajo začete projekte, predvsem montaže mostov.

Med zelo pomembnimi področji so tudi ceste in železnice, da se sanirajo in oskrba s pitno vodo. Kot je poudaril Šefic, te zadeve zaenkrat potekajo vredu: " Vsak dan je manj zaprtih cest, manj omejitev na cestah. Računamo, da bomo v jeseni vse večje zadeve lahko realizirali."

Župane je zanimalo tudi kaj storiti s poplavnim muljem, ki je ponekod onesnažen z nevarnimi snovmi (predvsem svincem). Da je mulja po občinah Mežiške doline zelo veliko, je spomnil ravenski župan Tomaž Rožen. Govorimo o 300 do 400 tisoč kubičnih metrov, ki je delno neproblematičen, delno kontaminiran, je izpostavil Rožen.

"Z njim se v delovni skupini za koordinacijo obnove po poplavah intenzivno ukvarjamo. Opravljene so bile dodatne meritve, rezultati in predlogi ukrepov bodo najprej predstavljeni vsem županom prizadetih občin, nato javnosti. To bo v naslednjem tednu," je pojasnil Šefic. Pri tem izpostavlja, da velik del mulja ni škodljiv, del pa zagotovo je in ta del se bo odpeljal na neko dolgoročno zbirališče. "Kontaminiran mulj je lahko tudi nevaren odpadek in z njim je potrebno tudi tako ravnati. Kakšen del bo to, pa ta trenutek ne morem povedati. Zato je pomembno, da dobimo vse podatke od občin." Kje naj bi ta odlagališča bila, pa še ne more povedati, saj gre za zahteven postopek. To bo predlagala in utemeljila stroka.

Glede dela državne tehnične pisarne je pojasnil, da bo formalno začela delovati z ustanovitvijo službe vlade RS za obnovo, predvidoma do konca septembra. Zaradi njene ustanovitve ne bo novih zaposlovanj, v njej bodo zaposleni strokovnjaki s posameznih področij javne uprave.

Iskali bodo rešitve za razseljene prebivalce

Kot je povedal Šefic, še nimajo točnega podatka glede števila ljudi, ki so zaradi posledic ujme razseljeni in bivajo pri prijateljih, sorodnikih, v hotelih.

"Župane sem prosil, da nam te podatke posredujejo, da jih bomo primerjali s podatki, ki so jih zbrali centri za socialno delo in s podatki zaščite in reševanja glede uničenih objektov. Pripravili bomo celovit seznam, potem se bomo s temi ljudmi individualno pogovorili in poskušali najti optimalno rešitev. Nekaj izzivov je, nimamo vseh nadomestnih stanovanj oziroma rešitev v isti občini. Morali se bomo pogovoriti, kaj je za njih sprejemljivo in da v dogovoru opredelimo začasno rešitev. O nadomestni ali nadomestitveni gradnji bo odgovor v zakonu o obnovi in razvoju," je povedal Šefic. Ambicija je, da bi do konca septembra pripravili osnutek zakona, ki bo šel predvidoma po rednem postopku v državni zbor.

Na Ravnah je razseljenih sedem družin, v Dravogradu 35 oseb, na Prevaljah pa 61 ljudi. Kot je povedal prevaljski župan Matic Tasič potrebujejo 20 stanovanj in 15 gradbenih parcel. Med večji problemi na Prevaljah je tudi pomanjkanje pitne vode. Vodovod gradijo gradbinci s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske. Do zdaj je položenih 2,5 od skupno 7 kilometrov cevi. Se pa zaradi toplega vremena zmanjšuje vodostaj, posledično se ponekod že srečujejo s pomanjkanjem sanitarne vode, zato pozivajo k varčni rabi.