Družabna igra kot priprava za življenje

Klub uporabnikov Ludoteke - Ludek, društvo s sedežem v Radljah ob Dravi, neguje igralno kulturo v vsej pestrosti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dejan Gumpot s ponudbo družabnih iger v Kompleksu
Špela Peruš

Društvo Ludek sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami, s katerimi soorganizira dogodke za igranje družabnih iger. Že nekaj let večkrat letno priredijo večere družabnih iger v koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks, kjer je opazen porast obiska in zanimanja za igre. "Všeč mi je, ker na večere pridejo ljudje iz vseh treh dolin. Pa tudi Kompleks kot prostor z dovolj mizami in prostora za igranje je odličen," razlaga Dejan Gumpot, predsednik društva.

Od instagrama do šaha

Gumpot ocenjuje, da trenutno razpolagajo z okoli 450 različnimi družabnimi igrami. "Če bi moral družabne igre razdeliti v sklope, bi rekel, da so prve igre, ki spodbujajo logično-vzročno sklepanje, kar je večinoma pri vseh, potem so recimo motorične igre pa lingvistične. Activity recimo kombinira vse tri omenjene vrste. Skratka, spekter je širok, vsaka igra je malo drugačna."

Dejan Gumpot med obiskovalci družabnih iger
Špela Peruš

Igra definira človeka

V preteklosti je bila družabnost recimo starejših z vidika iger vezana predvsem na igranje kart, pri mlajših pa na številne igre, tudi ulične. "Če pogledamo čisto na igro - zdi se mi, da je to povsem zakoreninjeno, pa ne samo v človeku, recimo tudi pri živalih. Veja znanosti, ki proučuje živalsko obnašanje, trdi podobno. Levčki ali volkci se igrajo, grizejo ..., se pripravljajo na življenje. Tudi nizozemski zgodovinar Johan Huizinga je s svojo teorijo Homo ludens dopolnil prejšnjo, obstoječo teorijo Homo faber, ki je zagovarjala, da delo definira človeka oziroma njegovo kulturo. Rekel je, da igra definira človeka, ker je v otroštvu igra tista, ki je pred delom. Skozi igro se pripravljaš na kasnejše delo."
Dodaja še, da ima igra sama tudi meta nivo: če ti ne uspe, imaš v naslednji igri novo priložnost za uspeh. Tako se pripravljaš na realno življenje. Igranje iger je, kot trdi Gumpot, neformalno izobraževanje. Igre po njegovem tudi pomembno pripomorejo k razvoju kritičnega mišljenja. "Zaradi nujnosti logičnega in vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za današnjo družbo zelo pomembno." Z igranjem namiznih iger razvijamo socialne in komunikacijske kompetence, zato je obstoj in razvoj igralne kulture še kako pomemben, dodaja Gumpot.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta