Dvorec Bukovje iz vojašnice v kulturni hram

Jasmina Detela Jasmina Detela
13.12.2016 16:51
V petek odprtje stalne razstave o plemiški rodbini Kometrov, ki je zapisala zadnje veliko poglavje v zgodovini Pukštajna (Bukovja). Toda dedinja zadnjega barona, ki ni imel potomcev, je bankrotirala, ostala pa je dragocena zbirka zlasti starin in umetnin
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V dvorcu Bukovje pri Dravogradu je Koroški pokrajinski muzej (KPM) v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Narodno galerijo pripravil sodobno muzejsko postavitev o plemiški rodbini Kometrov, ki so gospostvo Pukštajn (Bukovje) prevzeli leta 1817. Ta rodbina sicer izvira iz preprostega trškega rodu, a ker so bili zelo podjetni in delovni, so odkupili plemiški naziv in nekatera posestva v habsburški monarhiji. Hansu Karlu, zadnjemu baronu iz plemiške rodbine Kometer, je med drugim v dvorcu uspelo obogatiti dragoceno zbirko starin in umetnin, ki je pomembno prispevala h krepiti nacionalnih muzejskih fondov in danes tvori jedro stalne razstave orožja in bojne opreme na Metelkovi.

Zadnji baron strasten zbiratelj, naslednica bankrotirala

Stalna razstava o rodbini Kometer na dvorcu Bukovje se osredotoča predvsem na življenje rodbine in zgodovino dvorca na desnem bregu Drave, ki mu je pustila neizbrisen pečat. Zapustili so kakovostno arhitekturo pukštajnskega dvorca, ki se je iz skromnega podeželskega plemiškega bivališča razvil v zanimiv primer historicizma na Slovenskem, pomemben pa je tudi njihov prispevek pri zbiranju starin.

Aleksandra Čas
Josipa Mala
Tomaž Lazar

Od vojske do kulture

Dvorec Bukovje je po smrti zadnjega barona prešel v last stečajnih upraviteljev, potem nemške vojske in po drugi svetovni vojni Jugoslovanske ljudske armade. Danes v njem delujejo tri različne kulturne institucije, poleg KPM še Javni zavod Dravit Dravograd in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Dravograd.

Žare Tomšič

, direktor Dravita, pove, da jim ta stalna zbirka veliko pomeni, saj bodo prvič prišli do unikatnih razstavnih eksponatov, ki so že bili v dvorcu. Gradijo tudi dvigalo, ki bo med drugim omogočalo neposreden dostop do salona v prvem nadstropju, kjer bo na ogled stalna razstava.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta