Fabriški plot na Ravnah rušijo, a del dediščine bi lahko ostal

Gospodarski kompleks med Ravnami in Prevaljami je vsem na očeh, saj leži ob glavni dolinski cesti in na edinem, tako rekoč najbolj uporabnem ravninskem predelu v kotlini med krajema. Industrijsko območje je bilo "od preostalega sveta" desetletja ločeno z betonsko ograjo, fabriškim plotom, in ta je s kilometri postal eden zaščitnih znakov v okolje vpetega gospodarskega območja. Vsake spremembe na kilometrih ograje so zato opazne in odmevajo v javnosti, ima pa plot tudi zanimivo zgodovino, varnostno, lastniško in anekdotično. Od leta 1954 ga je postavljala in dograjevala železarna, nazadnje pa se je do nje lastniško dokopal SIJ Metal, a šele v času stečajnega postopka Železarne Ravne.

Delavci: "Alcatraz" ob 400-letnici jeklarstva

Pred tedni so stari plot začeli odstranjevati in okoli kompleksa nameščati višjo žičnato ograjo. "Zdaj smo kot Alcatraz," pravijo nekateri delavci, ki jih varnostni pogoji vendarle tako presenečajo, da jih primerjajo kar s slovitim zaporniškim otokom v San Franciscu, in tudi, da v zadnjem obdobju tako velik poudarek v družbah posvečajo korporativni varnosti, kar nakazujejo že ozki in visoki jekleni "mlinčki" ob vhodu, skozi katere morajo delavci v službo. Seveda je logično, da želi podjetje ustvariti varnostno kulturo in preprečiti morebitne kraje, a pred časom naj bi krožile celo tako bizarne ideje, kot je namestitev bodeče žice na vrhu ograje. K sreči je tedaj nekdanje vodstvo Metala premoglo razum, da se to ni zgodilo.

"Skupina SIJ oziroma njeni koroški družbi SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems prenavljata oziroma postavljata novo približno 3000 metrov dolgo varovalno ograjo okoli celotnega zaključenega gospodarskega območja (ZGO) Ravne. Z naložbo v montažno panelno ograjo v višini treh metrov želi Skupina SIJ urediti razmejitev območja družb Skupine SIJ na ZGO Ravne, jasnejši nadzor in izboljšanje korporativne varnosti, česar nekdanja dotrajana, mestoma neprimerna in manjkajoča ograja ni zagotavljala. Ograja, ki bo v celoti postavljena na zemljiščih v lasti SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems, bo stala deloma po obstoječi trasi, deloma pa - zaradi naklona brežine in morebitnega urejanja potopisne poti v prihodnje - bliže pešpoti v skladu s soglasjem Občine Ravne in gradbenim dovoljenjem Upravne enote Ravne na Koroškem," so na naša poizvedovanja odgovorili iz skupine SIJ.

Zakaj ne bi del ostal za muzejske zgodbe

Mežiška dolina letos praznuje 400-letnico jeklarstva, epidemija je mnoge načrtovane dogodke sicer preprečila, ob tem pa nas je zanimalo, ali ne bi vendarle del ograje ostal ohranjen kot del muzejske dediščine ob štauhariji, železarskem muzeju, ki leži znotraj industrijskega kompleksa. Prav to vprašanje smo pred prazniki naslovili na več naslovov: Občino Ravne, podjetje in Koroški pokrajinski muzej (KPM). Od tam sta muzejska svetnica dr. Karla Oder in Tadej Pungartnik, direktor KPM Slovenj Gradec, na direktorja SIJ Metal Ravne Boruta Urnauta že naslednji dan naslovila pobudo: "Kulturnovarstveno območje Stare železarne je znotraj varovanega območja, ki je varovano tudi z betonsko ograjo. Zdaj potekajo obnovitvena dela oziroma zamenjava betonske ograje. Ob tem vam kot varuhi kulturne dediščine predlagamo in vas naprošamo za ohranitev dela betonske ograje na kraju samem, saj nosi simbolni zgodovinski spomin svojevrstne povezanosti podjetja z mestom v preteklosti. Prav tako je tu tudi neposredna lokacija nekdanjega pokopališča pri cerkvi sv. Antona," sta zapisala, priložila fotografije in predlagala ohranitev – od vratarnice do roba nekdanjega pokopališča pri cerkvi sv. Antona.

Odzval se je tudi ravenski župan Tomaž Rožen, ki smo ga med drugim vpraševali, ali se občina "z operacijo" strinja. "Ograjo menjava SIJ Metal, je njihova in na njihovem zemljišču. Občina le presoja, če je v skladu z občinskim prostorskim načrtom, kar je. Po naših informacijah se menjava v celoti. Občina je obvestila KPM Ravne na Koroškem (in zavod za varstvo kulturne dediščine), da se del 'plota' lahko ohrani v smislu dediščine, za kar se bo z SIJ Metal dogovoril s Koroškim pokrajinskim muzejem (dr. Karlo Oder)," je odgovoril župan.

Ne gre le za betonske stebre

Včeraj pa smo prejeli tudi odgovor Skupine SIJ. "Zavedamo se, da je za krajane Raven na Koroškem obstoječa ograja več kot le betonski stebriči ter da zaznamuje določeno obdobje in je del identitete kraja, krajanov in delavcev. V Skupini SIJ tesno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah, kjer so naši obrati, ter dejavno sodelujemo pri ohranjanju kulturne dediščine obeh slovenskih jeklarskih središč. Zato smo naklonjeni pobudi, da bi se del stare ograje ali fabriškega plota, kot ga imenujejo Ravenčani, ohranil in postal del kulturne dediščine." Na to temo se bodo s predstavniki muzeja in občine sestali že danes in še pravočasno preučili možnosti, dokler plot ni padel v celoti.