Tomaž Ranc
Pet mesecev je že od katastrofalnih poplav, veliko dela je že bilo opravljenega, še vedno pa se najdejo območja, ki spominjajo na vojne razmere in kjer izgleda, kot da bi poplave bile včeraj. Eden takih grozljivih "spomenikov" poplav je tudi na pol odtrgana hiša 72-letne Cvete Berložnik, iz katere so lastnico z mačkom avgusta po celodnevnem čakanju na pomoč (do nje drugače ni bilo mogoče priti, saj je mimo drvela pobesnela Meža z vso hlodovino, balami ...), reševali s helikopterjem. In verjeli ali ne – hiša še dandanes dobesedno odprta zeva. V zgornjem nadstropju, kjer manjkajo celotne stene in polovica betonske plošče, je vsem mimoidočim na očem pohištvo, postelja, celo obleke v omari, kovčki ... iz sinovega stanovanja.
Kot na razstavi živega spomenika poplavam.
Prepovedi nimajo, a v hišo ne upajo
"Ne dogaja se nič. Pohištvo, ki ga ni odnesla voda, je še v hiši, ne upamo si vanjo, ker je napol podrto. Ni varno, da bi kaj odnašali. Vse, kar je bilo možno, smo odnesli. Na primer male gospodinjske strojčke, vse drugo pa je vse ostalo v hiši," je povedala Berložnikova. Pravi, da sicer nimajo kakšne prepovedi, da bi lezli vanjo in odnesli še kaj vrednega, ampak si v hišo enostavno ne upajo, ker je na sredi počila tudi nosilna stena.
Bolj ali manj jasno je, da po taki izkušnji tesno ob Meži ne bo več varno živeti in da bo hišo, v katero so se vselili leta 1997, treba podreti. "Zaenkrat nimamo nobenih informacij. Menda obstaja seznam hiš, ki jih bo treba odstraniti, zagotovo je tudi naša na tem seznamu in tukaj ne bo možno več živeti. Pojma nimam. Zdaj bomo videli, v ponedeljek imamo sestanek z državnim sekretarjem Šeficem, tako da bomo videli, kaj bo," pravi lastnica.
Pod sinovim je njeno stanovanje, nad katerim se je znesla udarna moč vode in njenega toka. Kar pokalo je, ko so se mimo valili hlodi, se spominja. V okolici bližnjega mosta za pešce, ki ga je prav tako odneslo (Adteh Ambroža Dulerja je vmes že postavil novega), je bilo 60 bal, ki so prav tako rušile vse pred seboj. "Ker elektrike ni bilo, sem k sreči božji v spalnici reševala križanke. Če bi bila v dnevni sobi, se ne bi mogla rešiti. Rekreativno se ukvarjam s kegljanjem, če ne bi imela toliko kondicije, se ne bi mogla rešiti," pravi. Najprej je tri mesece živela pri prijateljih, ki so ji takoj ponudili pomoč, nato si je uredila najemniško stanovanje na Javorniku na Ravnah.
"Največ se mi zdi vredno, da sem se rešila in da mi je ostalo življenje. Moraš pozitivno gledati ne vse to, ne samo jamrati, življenje mora iti naprej. V takem tudi spoznaš prijatelja. Okoli sebe sem imela ljudi, ki so mi pomagali tako psihično kot materialno. Z vidika države pa bomo še videli, razen socialne in humanitarne pomoči do zdaj ni bilo kaj posebej rešeno," opaža sama in meni, da za zdaj s strani države še ni prišla nobena konkretna ponudba.
Kaj bo povedala Šeficu?
Kakšno bo njeno sporočilo državi, kaj pogreša in kaj bo povedala sekretarju Šeficu? "Da bi radi vedeli, pri čem smo. Da hiša ne stoji več tam, da je ne gledaš ... Vsakokrat, ko se pelješ ali greš mimo, te stisne pri srcu, zato tudi nočem velikokrat tja," še pove Berložnikova. Moti jo tudi, da je okolica njihove in sosedove opuščene hiše, iz katere so se prav tako morali izseliti, sedaj kot smetišče, saj okoli nalagajo kupe odpadnega lesa, celo plastiko in podobno, pa je mimo nekdaj vodila lepa kolesarska steza.
Je pa hvaležna za organizirano solidarnostno pomoč, ki jo na našo prošnjo tudi detajlno predstavi iz glave. Center za socialno delo ji je prispeval 4800 evrov, Karitas Prevalje 4500 in 1200 evrov, Karitas Mislinja (od tam Berložnikova izhaja) 1700 evrov, Minoriti Ptuj 500 evrov, Rdeči križ darilne bone v vrednosti 300 evrov in nekaj hrane, 2000 evrov je prejela od občine iz državnega proračuna, Rotary klub Idrija ji je nakazal 5000, našli pa so se tudi dobri ljudje, znanci in neznanci, ki so ji pomagali posamično. Najvišji znesek pa je prejela iz akcije Radia 1, in sicer 15.000 evrov. Prav iz prispevka ekipe Denisa Avdića si je lahko kupila avto, saj je prejšnjega zalilo in uničilo blato, zato je tudi radijcem zelo hvaležna. Sama je nato prostovoljno pomagala pri Karitasu in bila vesela, ko jim je na pomoč nekega dne priskočil tudi boksar Dejan Zavec, fotografijo z njim rada pokaže.
