Statistike na tem področju sicer ni, a zagotovo je verjetnost, da sredi gozda srečaš olimpijsko prvakinjo, ki sadi drevesa, majhna. Prav to je v petek v Črni na Koroškem počela Janja Garnbret. Skupaj z ekipo Slovenskih državnih gozdov in Zavoda za gozdove je v akciji Olimpijskega komiteja Slovenije posadila 200 macesnov in divjih češenj.
"Ko sem začela računati, kakšen je bil lani moj ogljični odtis, sem prišla do 13 ton ogljikovega dioksida, kar z drugimi besedami pomeni 200 dreves. Številka me je kar šokirala in začela sem razmišljati, kako bi se lahko oddolžila naravi. Hitro sem pomislila na drevesa. Gozd se mi zdi izjemno pomemben, še bolj pa ga cenim, ko potujem po svetu," je nekaj sto metrov pod startom črnjanskega Olimplina povedala Garnbretova, ki je v Črno prišla s trenerjem Romanom Krajnikom.
Njej primerna je bila tudi lokacija. Najboljša športna plezalka na svetu je namreč pogozdovala na izjemno strmem pobočju. Črna tudi sicer ni bila izbrana naključno, saj velja za olimpijsko vas, ki je dala kar sedem olimpijcev. "Teren je bil res zahteven, sama izkušnja pa je bila super. Lepo mi je bilo, da sem lahko pomagala, tudi naučila sem se nekaj, in sicer, da se ob divjo češnjo zabijeta dva kola, ob macesen pa trije," se je nasmehnila in s pomočjo izkušenih gozdarjev del divjih češenj posadila v obliki črke J.
Formacija se bo čez nekaj let, ko zrastejo, videla tudi med vožnjo z Olimplinom. Za vožnjo po znameniti črnjanski "zajli" ima Janja že darilni bon, priložnosti za to sicer še ni bilo, a je obljubila - sploh zdaj, ko je najdaljši zipline v Sloveniji videla v živo -, da bo tudi za spust še prišel čas.
Obiska in pomoči olimpijske prvakinje so se razveselili tudi gozdarji. "Vsake promocije gozdov smo veseli. Gozd ni pomemben le z proizvodnega vidika, ampak nam zagotavlja še kakovostno bivalno okolje. Ogromno ljudi v njem išče sprostitev in ga uporablja za vsakodnevno rekreacijo. Ampak moramo vedeti, da gozd ni samoumeven. Zanj je treba skrbeti, njegov razvoj pa usmerjati," je dejal Branko Gradišnik, vodja slovenjgraške območne enote pri Zavodu za gozdove.
Dodal je, da imajo Korošci do gozdov poseben odnos in da na Koroškem velja tradicija dobrega gospodarjenja, saj mnogi živijo od dohodka, povezanega z gozdovi. "Danes sadimo macesen in divjo češnjo, da se poveča pestrost. Tukaj je pomemben tudi estetski vidik, saj je ta del izpostavljen pogledom. S svojimi ukrepi tako sproščamo drevesne vrste, ki si jih želimo več. Za smreko si namreč želimo, da bi je bilo manj kot v preteklosti, saj je najbolj občutljiva za klimatske spremembe, v zadnjem času pa so te precej pogoste, v preteklosti ni bilo takšnih vetrolomov ali žledolomov," je še povedal Gradišnik.
