Razstava Anatomija zapuščene hiše Vida Brezočnika, mladega fotografa, ki izhaja z Raven na Koroškem in živi in dela v Ljubljani, je v galeriji na Partizanski naletela na odličen odziv že ob odprtju sredi decembra lani, zanimanje obiskovalcev zanjo pa je odtlej precejšnje. Ogled razstave bo možen še vse do 8. februarja, saj razstavo podaljšujejo za dodaten teden. V petek, 24. januarja, ob 18.uri pa bodo organizirali še javno vodstvo po razstavi in druženje z avtorjem.
Razstavljena je serija fotografij, ki jih je Brezočnik posnel spomladi lani, ko je obiskal Križevce v Prekmurju in v Kančevcih odkril zapuščeno hišo. V sobah je naletel na v naglici odvržene predmete. Vse je kazalo na to, da so stanovalci hišo zapustili hitro in nepričakovano. Razstav v ravenski galeriji, kjer so v prvem prostoru na ogled fotografije (sedem črno-belih fotografij in ena barvna), drugi prostor pa je domiselno zasnovan tako, kot da bi vstopili v zapuščeno hišo in s to izkušnjo Vidovo zgodbo še bližje doživeli, ponuja na ogled nekaj detajlov forenzičnih raziskav interierja in stenske podobe. Kot so zapisali v galeriji, postavitev prestopa meje med resničnostjo in fikcijo, gledalca zvabi v iluzionistično past in mu ponudi katarzo, ki jo lahko doživi samo v umetnosti. Nagovorjene so še širše dimenzije bivanja v kapitalističnih časih in družbi - zapuščene podeželske hiše ponazarjajo odselitvene trende v večja urbana središča.
Brezočnik je na področju grafičnega oblikovanja ustvaril več celostnih grafičnih podob, sodeloval s fotografom Goranom Bertokom in oblikovalcem Rankom Novakom. Oblikoval je številne publikacije, med drugim knjigo Container architecture in razstavni katalog Štefana Marflaka. V zadnjih letih se profesionalno ukvarja tudi s komercialno fotografijo. Od leta 2006 je tehnični urednik Dnevnikove priloge Objektiv. S fotografijo je povezan vse od najstniških let, tako so nastali različni cikli med seboj nepovezanih tematik kot študije svetlobe in zmožnosti pripovedovanja zgodb s sodobnimi orodji postprodukcije. Te minljivosti na fotografijah postanejo zgodbe o neponovljivih trenutkih tudi zaradi premišljenih razmerij med svetlimi in temnimi prostori fotografije.