(INTERVJU) Bernarda Javornik: Kmete spodbujamo k preverjanju kakovosti izdelkov, a odloči se vsak sam

Koliko Korošcev (kmetij in pridelovalcev) se je letos odločilo za prijavo na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij in za katere izdelke?

"Na ocenjevanje se je prijavilo 37 koroških kmetij s 76 izdelki. Največ, 26, je krušnih izdelkov in domačih rezancev, 13 mlečnih izdelkov, osem mesnih izdelkov, štirje sokovi, štiri olja, dvanajst različnih žganj in likerjev, pet marmelad in kompotov, dva kisa, en čaj, en mošt in ene vložene kumare. Ocenjevanja že potekajo, vsa pa bodo opravljena do sredine maja."

Prijavljeni sedaj po urniku postopno v oceno pošiljajo produkte. Na kaj morajo tisti, ki ciljajo na najvišja priznanja, najbolj paziti?

"Vsekakor si želim, da kmetje na ocenjevanje prijavijo kvalitetne izdelke. Glede na to, za kateri izdelek gre, so tudi pravilniki ocenjevanja različni. Tako se na primer pri salamah ocenjujejo zunanji videz, sestava prereza, barva prereza, tekstura, vonj in okus. Za vsako lastnost se dodelijo točke, ki povedo, ali bo priznanje ali ne in kakšno. Pri krušnih izdelkih se ocenjujejo barva skorje in sredice, vonj skorje in sredice, poroznost, okus … Podobno se točkujejo določeni parametri pri vseh drugih izdelkih. Kmetijski svetovalci spodbujamo kmetije, da prijavijo svoje izdelke na ocenjevanje, saj potem, ko prejmejo zapisnik, tudi vidijo, kakšen izdelek izdelujejo in morda tudi dajejo na trg. Lahko rečem, da je tudi to neke vrste izobraževanje. Večina kmetov, ki se prijavlja na ocenjevanje, ima že priglašeno kakšno dopolnilno dejavnost ali pa so prerasli količine in imajo že kakšno drugo organizacijsko obliko (na primer s. p.). Tako že dobro poznajo svoje izdelke in tudi vedo, kakšen je kvaliteten. Vsi, ki so kdaj šli skozi usposabljanja za različne predelave, so bili udeleženi na ocenjevanju izdelkov."

Kje so Korošci najbolj močni in kje pogrešate več iniciative? Poznate tudi koga, ki bi po kvaliteti zagotovo bil konkurenčen, pa se ne odloči?

"Prepričana sem, da je na Koroškem še veliko izdelkov, ki bi na ocenjevanju lahko dobili priznanje. Pogrešam morda več mesnih izdelkov, sadnih in zelenjavnih shrankov, žganj in likerjev, tudi medu, saj se kar precej kmetij ukvarja s čebelarstvom. Mnoge od prijave odvrača plačilo kotizacije, ki jo je za vsak izdelek treba plačati, to je 30 evrov za prvi izdelek s kmetije in za vsakega naslednjega 25 evrov. A je organizatorje treba razumeti, vse to ni poceni. Stanejo že računalniški programi za vnos prijav, potem posamezne komisije za ocenjevanje, najem prostora za zaključno prireditev, priznanja ... Ure kmetijskih svetovalcev, ki zbiramo prijave, izdelke in jih dostavljamo na Ptuj, postavljamo razstavo, niso plačane. Sicer pa je pri vseh ocenjevanjih, tudi na Agri in ocenjevanjih v tujini, treba plačati kotizacijo, in to bistveno višjo."

Ali je kdo od teh, ki se je prijavil, kdaj tudi malo razočaran, ker ne dobi želenega priznanja? Kaj svetujete takim, da ne obupajo?

"Seveda se zgodi, da je neki proizvajalec prepričan o kvaliteti svojega izdelka, a komisija tega ne potrdi. Sploh je bil v preteklosti problem, ko so podeljevali še znake kakovosti za izdelke, ki so morali tri leta zapored dobiti zlato priznanje. Velikokrat se je zgodilo, da je bil izdelek dve leti zaporedoma zlat, potem pa srebrn ali celo bronast. Nekateri so obupali in nikoli več niso hoteli sodelovati. Nekateri pa vztrajajo, saj vedo, da pri tej naši tradicionalni predelavi lahko gre tudi kaj narobe. Naše predelave, sploh pri mesnih izdelkih brez avtomatiziranih zorilnic, so zelo odvisne od vremenskih razmer v času sušenja oziroma zorenja mesnin. Prav tako peka v krušni peči, kurjeni na drva in brez termometrov, ni enostavna, zame so kmetice, ki to dejavnost obvladajo, prave mojstrice. Svoje doda še moka, ki je prav tako odločujoča za kvaliteto. Seveda kmete spodbujamo, da ne prekinejo preverjanja kakovosti svojih izdelkov, a odločitev sprejme vsak sam."

Vzemiva primer, ko nekdo prejme priznanje. Ali potem vmes tudi kontrolira kvaliteto izdelkov?

"Ko nekdo dobi priznanje, lahko ta znakec, zlat, srebrn ali bronast, uporablja do naslednjega ocenjevanja. Kvaliteto med letom pa lahko ocenjujejo le kupci oziroma uživalci teh domačih dobrot."

Pa koroški kmetje in pridelovalci znajo unovčiti priznanja? Koliko jih živi od pridelave in predelave?

"Sodelovanje na Dobrotah slovenskih kmetij ima za mnoge sodelujoče kmetije precejšen promocijski efekt. Priznanja tako krasijo proizvodne in prodajne prostore na kmetijah. Najdemo jih tudi pri prodajnih stojnicah. O rezultatih ocenjevanj po navadi tudi kaj napišemo v različna glasila, časopise, najboljše kmetije obišče kakšen novinar. Sicer je na Koroškem januarja 2021 imelo vsaj eno dopolnilno dejavnost priglašenih 344 kmetij. Več kot 200 je tudi takšnih, ki se ukvarjajo s turizmom in predelavami (meso, mleko, sadje, zelenjava, zelišča, žita, peka na tradicionalen način ...). Največ dopolnilnih dejavnosti pa je v regiji sicer še vedno povezanih s storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo."