Kako kot eden od pionirjev koroškega kolesarskega turizma vidite razmere, kriza vas, seveda, ni zaobšla, in kako v hotelu prebujate dejavnost?
"Presenečen sem bil, da se je država tako lotila stvari, že prvi ukrepi so nas praktično rešili. Smo trije redno zaposleni, poleti nas je še več, in smo lahko šli na čakanje, ker nismo imel dela. Sicer začnemo aprila, maja imamo že glavno sezono, ampak letos številke povedo vse. Do konca maja lani smo imeli 666 prenočitev, letos le 16. V lanskem juniju smo beležili čez 700 prenočitev, 90-odstotno zasedenost, letos pa smo šele minuli vikend dobili prve goste. Vse skupaj je za nas bil šok."
Sedaj je država ponudila vavčerje, računate na rezervacije iz tega naslova?
"V zadnjih letih smo bili usmerjeni na tuje trge, lažje je bilo tujce prepričati, da pridejo na Koroško, kot pa Slovence, to je smešno, ampak je res. S turističnimi boni je pa tako, ukrep je v redu, ampak še ne morem napovedati, kakšni bodo rezultati. Zanimanje je že veliko, predvsem za dva dni, petke in sobote, problem pa je, da ko pride slabo vreme, domači gostje odpovedo, medtem ko tujci zaradi slabega vremena ne odpovedo, ampak vseeno kolesarijo. Prejšnja leta smo z marketinškimi aktivnostmi dosegli, da smo imeli povprečno dobo bivanja štiri dni, zato bo učinek bonov viden šele konec leta."
Ni pa ta kriza prva. Ste se iz prejšnje kaj naučili?
"V času prejšnje gospodarske krize smo bili usmerjeni na agencije, ki so nam zapolnile 70 odstotkov kapacitet, ampak prejšnja kriza ni bila tako huda, kot je sedanja. A sem se že takrat odločil, da se usmerim na individualne turiste. Pridružili smo se združenju najboljših kolesarskih hotelov v Evropi Bike Holidays, kar je drago, veliko moramo vložiti v marketing, ampak s tem smo naredili popoln preobrat. Če smo nekoč imeli 4 odstotke Nemcev, jih imamo zdaj 31 odstotkov, 16 odstotkov je Avstrijcev, šele nato sledijo s 7 odstotki Švicarji in Slovenci. Prebili smo se na nemško govoreče tržišče, ki je največje v gorskem kolesarstvu. Pred tremi leti je bil dosežen ta preboj."
Koliko to pomeni v številkah prenočitev, vi ste vendarle butični hotel s 24 posteljami?
"Lani smo imeli 3513 prenočitev, kar je za deset sob kar dosti (smeh)."
Kako pa boste odreagirali sedaj, ko so popolnoma nove okoliščine? Za bone se je vedelo že kak mesec, da bodo. Ste temu prilagodili marketinški napad, vendarle jih bo treba pokoristiti do konca decembra, ko je za kolo premrzlo ...
"Pred korono smo imeli 50 odstotkov zapolnjene sobe, večinoma s tujci, ki rezervacij niso stornirali in računamo nanje, plačali so tudi akontacijo. Pri nas ljudje po navadi najbolj rezervirajo po končani smučarski sezoni. Marca in aprila kličejo za do avgusta, junija pa pokličejo za jesen. Ko je prišla korona, so se seveda rezervacije zaustavile, vendar zdaj že lahko rečem, da se nam je povpraševanje na slovenskem trgu povečalo za 100 odstotkov, letos nasploh zaradi bonov in krize. Cen seveda nismo spreminjali. Na slovenskem trgu se povezujemo v okviru združenja Outdoor Slovenija, trženjske akcije na slovenskem trgu tečejo in sprejemali bomo tudi bone. Pričakujemo dve skupini Američanov, ture pa delamo tudi preko Slovenije in v Istri. Gremo v Grožnjan, Rovinj, Premanturo, Ajdovščino."
Lažje je bilo tujce prepričati, da pridejo na Koroško, kot pa Slovence, to je smešno, ampak je res
Prejšnja kriza ni bila tako huda, kot je sedanja, a že tedaj sem se usmeril na individualne turiste, kar je dalo rezultate
Največja prednost Koroške je, da ima majhne kapacitete in da ni masovnega turizma