Iz odpadnega blata iz čistilnih naprav in lesnega pepela uporaben kompozit

V Slovenj Gradcu so, kot smo že poročali v začetku letošnjega leta, sami poiskali rešitev, kam z blatom iz čistilnih naprav. Na lokaciji centralne čistilne naprave v Pamečah pri Slovenj Gradcu bo zasebni investitor postavil linijo za predelavo odpadlega blata. Poskusno obratovanje okoli 2,5 milijona evrov vredne naprave je predvideno v začetku prihodnjega leta.

Težave z blatom iz čistilnih naprav so se zaostrile v začetku letošnjega leta, ko je Madžarska omejila sprejemanje blata. Zato so cene poletele v nebo. V zadnjem času so se sicer nekoliko umirile, pove Jože Dvorjak, direktor Komunale Slovenj Gradec, ki daje blato v predelavo Komunalnemu podjetju (KP) Velenje. Z njim ima sklenjeno dvoletno pogodbo. Letni strošek predelave blata je lani znašal okoli 150 tisoč evrov.

Poskusno prihodnje leto

Zemljišče, kjer bo linija stala, bo omogočila slovenjgraška občina, v zameno pa pričakujejo, da bo tona prevzema blata za Komunalo Slovenj Gradec nekoliko nižja. Okoli 2,5 milijona evrov vredni projekt bo financiralo in izvedlo podjetje Predelava komunalnih blat (PKB SG). Naložba naj bi se povrnila v petih letih.

Kot je pojasnil strokovni sodelavec podjetja PKB Rado Tržan, sta izvajanje in njegova uresničitev že v polnem teku. "Zaradi trenutne situacije na trgu glede dobav materialov se trudimo projekt speljati v terminskem planu, vendar dopuščamo tudi možnost manjših zakasnitev, ki pa ne bodo bistveno vplivale na njegovo dokončno izvedbo. Linija še ne stoji, vendar so njeni vitalni deli že v izdelavi," pojasnjuje Tržan.

Poskusno obratovanje linije je načrtovano v začetku prihodnjega leta. Blato iz čistilne naprave Slovenj Gradec trenutno še vedno prevzema KP Velenje, ko bo linija v Slovenj Gradcu vzpostavljena, bodo pogodbo prekinili. Cene na slovenskem trgu se gibljejo od 160 do 220 evrov za tono prevzema blata, v Slovenj Gradcu za odstranjevanje tone blata plačajo 140 evrov. V čistilnih napravah v Pamečah in Dovžah letno proizvedejo okoli 1200 ton odpadnega blata. Lani so za predelavo odšteli 150 tisoč evrov, podoben bo tudi letošnji znesek. Dolgoročno oziroma po vzpostavitvi linije v Pamečah pa pričakujejo, da bo cena za 30 odstotkov nižja, okoli 100 evrov za odstranjevanje tone blata.

Predelava boljša kot sežig

Tehnologija predelave blata, ki je plod slovenskega znanja, deluje po principu mešanja dveh odpadnih materialov: komunalnemu blatu dodajo lesni pepel. Del pepela (okoli 70 ton na leto) bo iz nove kotlovnice na lesno biomaso, ki so jo nedavno odprli na Štibuhu, prispevala tudi slovenjgraška komunala. Ob mešanju omenjenih odpadlih materialov nastane kompozit oziroma gradbeni material, ki se lahko uporablja za prekrivke odlagališč odpadkov, utrjevanje in gradnjo cest, brežin rek in potokov.

Del kompozita bo potem, ko bo družba PKB pridobila ustrezna tehnična soglasja, odkupila tudi Komunala Slovenj Gradec za potrebe zapiranja odlagališč, utrjevanje cest oziroma bankin. Vlogo za pridobitev tehničnega soglasja za kompozit, ki ga izda zavod za gradbeništvo, so že oddali. Prav tako za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za vzpostavitev linije in izdelavo dodatnih proizvodov. "Ostale občine v regiji oziroma upravljavci javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod so izkazali interes za predajo njihovega odpadnega blata v obdelavo v tehnološki liniji, zato smo bili z njihove strani povabljeni, da svojo ponudbo oddamo na javnih razpisih. Podobno velja tudi za pepel," je pojasnil Tržan.

Njihov cilj je, da bi prevzeli blato od vseh koroških komunal, KP Velenje in tudi KP Slovenske Konjice. Letna kapaciteta blata, ki jo lahko prevzamejo, je do 12 tisoč ton. Del končnega materiala bo, kot že omenjeno, prevzela Komunala Slovenj Gradec, za preostanek pa so še v zaključnih pogajanjih z drugimi podjetji. Na lokaciji oziroma v liniji bo zaposlenih do pet oseb, iskali bodo predvsem delavce s srednjo tehnično šolo. Predelava blata je v evropski direktivi sprejemljivejša tehnologija do okolja z vidika ogljičnega odtisa kot sežiganje.