Po torkovi javni obravnavi predlagane variante hitre ceste med Otiškim Vrhom in Holmcem so projektanti in predstavniki infrastrukturnega in okoljskega ministrstva ter Darsa podrobnosti o predvideni umestitvi v prostor predstavili tudi Ravenčanom. Sedemnajst kilometrov hitre ceste predvideva dober kilometer dolg dvocevni predor Selovec, več kot tri kilometre dolg enocevni predor Stražišče, enajst viaduktov in pet mostov. V Kulturnem centru je bilo precej bolj pestro kot v torek na Prevaljah, Ravenčani so bili v vprašanjih zelo konkretni.
Občana, ki ima hišo na Dobrijah, je zanimalo, kaj se bo zgodilo z njihovimi zasebnimi vodnimi zajetji. "Na našem območju ima popolnoma vsaka hiša svoje zajetje. Moj bazen z vodo je ravno na mestu, kjer se bo končal predor Selovec." Vesna Žibrat iz Darsa je pojasnila, da je projekt šele v fazi študije variant in da bodo v prihodnosti obdelali tudi posamezne točkovne ureditve, ter zagotovila, da na Dobrijah ne bodo ostali brez pitne vode. Ena od možnosti, ki jo je omenjal tudi župan Tomaž Rožen, je priključitev na mestni vodovod.
Občane, predvsem tiste, ki živijo v neposredni bližini predvidene trase, je zanimalo, kako bodo rešili težave s hrupom. Žibratova odgovarja, da bodo vsi objekti, ki bodo čezmerno obremenjeni, dobili aktivno oziroma pasivno zaščito. Aktivna pomeni protihrupno ograjo, pasivna pa zamenjavo oken in zunanjih vrat. Poleg tistih, ki imajo hiše v neposredni bližini trase, bodo veliko, še večjo življenjsko spremembo doživeli občani, katerih nepremičnine so na načrtih obarvane vijolično. Te so predvidene za rušenje, v kvoto pa je vštetih 13 stanovanjskih objektov, štirje gospodarski in nekaj pomožnih. Zelo blizu, samo 41 metrov od trase, bo tudi hiša Andreje Kolar, zato Kolarjeva ni zaskrbljena le zaradi hrupa, ampak tudi zaradi vibracij. Že zdaj, pravi, ima na hiši zaradi bližine železnice veliko razpok.
Projektant Dušan Ogrizek iz podjetja Lineal zagotavlja, da bo povrnjena vsa škoda. Ob trajnih škodljivih posledicah pa se bo ocenilo, ali je objekt še primeren za bivanje. Če se oceni, da ni, bo zrušen, a to bo jasno kasneje, ko bo sprejet državni prostorski načrt (DPN). Poleg objektov bo hitra cesta vzela tudi nekaj kmetijskih zemljišč. Občani, ki bodo zaradi ceste izgubili zemljišča, nadomestnih ne bodo dobili, bodo pa upravičeni do odškodnine. Barbara Perovič z ministrstva za okolje in prostor je dejala, da si vsak, ki ostane brez hiše, s kupnino sam uredi nadomestno bivališče, a da so odkupnine poštene in vsakemu zagotavljajo tak znesek, da si lahko zgradi novo in sodobno nepremičnino.
Kljub velikemu posegu v prostor pa je trasa po mnenju obeh županov, Tomaža Rožena z Raven in Matica Tasiča s Prevalj, optimalna. "Seveda ni prijetna novica, če se moraš preseliti, a verjamem, da bomo z dialogom za vse našli ustrezno rešitev," pravi Rožen in upa, da bodo odločevalce lahko prepričali, da se gradnje proti Ravnam, ki v prvi fazi predvideva dvopasovnico in šele nato štiripasovnico, lotijo v eni fazi. Predstavnik ministrstva za infrastrukturo Drago Bregar je ob javni razpravi izpostavil tudi Aljaža Verhovnika iz mladinske iniciative za tretjo razvojno os, katere pritiski za čimprejšnjo izgradnjo ceste se še kako čutijo. Verhovnik je ob tem dodal, da upa, da tokrat s cesto mislijo resno in da niso prišli na Koroško samo zato, da ljudem pobarvajo hiše. "Da ne bodo ti ljudje zdaj živeli v strahu. Podpiram razvojne odločitve in upam, da je država resna," je dejal. Je pa časovnica izgradnje te 326 milijonov evrov vredne ceste med Otiškim Vrhom in Holmcem še vedno velika neznanka. Po idealnem scenariju bi lahko v drugi polovici leta 2023 sprejeli DPN. Za predstavo pa tale podatek: DPN za odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem je bil sprejet leta 2013.
