Urška Polanc
Poletni dopustniški čas je za mnoge obdobje, ko lahko zaradi več prostega časa v roke vzamejo tudi kakšno dobro knjigo. O tem, kako je letos, po epidemiji covida-19, ki so jo nekateri lažje preživljali prav s knjigami, druge pa so omejitve odvrnile tudi od tega, smo se pogovarjali z direktorico Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ireno Oder.
"Moram reči, da so nekateri obiskovalci še vedno kar prestrašeni. Ne vedo, ali lahko gredo do knjižne police, ali je karantena še vedno tudi za knjige. Da se temu izognemo, komu olajšamo dostop do gradiva oziroma preprečimo stisko ob obisku knjižnice, smo za bralce pripravili grajske žaklje, za mlajše žakeljčke, glede na področja - lahko gre za tri kriminalne romane, ljubezenske, imamo pa tudi neki mišmaš, žaklje z gradivom z večjim tiskom, za vsakega nekaj," je povedala Odrova.
V času (pre)hitro spreminjajočih se omejitev so bili ljudje zmedeni
Interes je precejšen, a ker gre za branje na slepo, dobiš, kar dobiš. Je pa ta način mogoče manj primeren za bralce, ki v knjižnico zahajajo pogosteje, saj so katero od teh knjig prebrali že prej, zato po tem bolj posegajo dopustniški bralci. To pa je tudi dober način, da pridobijo še kakšnega rednega bralca. Tisti stalni obiskovalci namreč že tako vedo, kam se v knjižnici napotiti oziroma si knjige rezervirajo že prej, dodaja Odrova. Za bralce so čez poletje sicer pripravili podobno branje kot vsako leto - poletje je res specifika, tudi glede na izbiro gradiva -, ko prevladujejo kriminalni in družbeni romani, ki so mogoče bolj lahkotni, razne uspešnice. Na plano so prinesli še nekaj dobre stare klasike, ki jo sicer hranijo v depojih.
Med obiskovalci zmeda
Ko primerja statistiko klasične izposoje, torej gradiva v fizični obliki, direktorica opaža, da počasi prihajajo na raven iz leta 2019. "Lani je bila enormna, skorajda štirikrat večja izposoja elektronskih knjig, e-gradiv; a to zdaj upada, bralci se vračajo nazaj h klasiki," opaža. Marsikoga je minuli čas odvrnil, da bi obiskal knjižnico, kar kažejo statistika in odzivi ljudi, ko so se spet vrnili. "Četudi so bile knjižnice popolnoma zaprte samo en mesec, nato pa so v omejenem obsegu vseskozi delovale, so bili ljudje zmedeni. Šele kasneje so dejali, kako fajn je, da lahko spet pridejo. Ves čas smo se trudili, da smo jim knjige pošiljali tudi po pošti."
A kljub temu ima vsak rad nekaj miru pri izbiri knjige, morebiti celo ne ve, kaj bi bral, zato ima to sprehajanje med knjižnimi policami posebej čar. Navsezadnje nekateri ravno zato prihajajo v knjižnico. "To so pogrešali, mi pa tudi," je povedala. Da je vsej tehnologiji navkljub pomemben oseben stik, ki ga je pogrešalo tudi 23 zaposlenih v knjižnici, pravi: "Absolutno spoštujem vsakršno stroko, a glede ukrepov je (bila) prisotna velika zmeda. Vsako jutro sproti smo se spraševali, kaj pa danes, a še lahko kdo pride, koliko ljudi je lahko v prostoru. Seveda smo se mi veliko lažje prilagajali, kot obiskovalci, bralci. To pač sprejmeš. Ampak videli smo, da je bilo to za ljudi kar stresno, zato morebiti kdo sploh ni prišel."
Pomembne vse skupine
"Knjižnice ne moremo imeti vsako leto samo neke kvantitativne rasti, ampak da gremo tudi v to kvaliteto na drugi strani, kako naše storitve narediti čim bolj dostopne ljudem, za nas so pomembne vse skupine uporabnikov," je povedala. Do zdaj so v prvem polletju dosegli okoli 100 tisoč izposoj, v primerjavi z letom 2019 tako počasi dosegajo število število iz junija 2019. Lani na koncu leta so dosegli 184 tisoč izposoj.
Manjši obisk študentov
Če je pred leti marsikdo od študentov rekel, da v njihovi knjižnici najde knjige, ki jih niti v Ljubljani ne, je zdaj nekoliko drugače. "Opažamo, da veliko fakultet, profesorjev izdaja svoje gradivo, interna gradiva, zato obisk študentov ni več tako množičen. Spremenile so se tudi navade, programi po fakultetah. V lanskem avgustu smo obisk v študijski čitalnici omogočili po predhodni najavi, študentje so tu lahko v miru študirali in si poiskali gradivo. Letos tega povpraševanja ni bilo. Študentje pri nas sicer še vedno dobijo večino gradiva, ki je splošno dostopno. V naši okolici je tudi višja strokovna šola. Poskušamo slediti vsem povpraševanjem, a smo splošna knjižnica in tu je treba balansirati. Študentje, dijaki vseeno prihajajo, nekateri profesorji so tudi veliki bralci pri nas, zato dijake navajajo, da pridejo po gradivo. Dobro sodelujemo, sploh zaradi okolja, ko se lahko pri nas ustavijo na poti v šolo ali iz nje," je povedala Odrova.
"Počasi gre navzgor, upam, da bomo ob koncu leta presegli številko 200 tisoč, kar bi seveda bilo prav. Kljub vsemu je še veliko izposoje e-knjig, čeprav zdaj spet malo upada. Letošnji prvi meseci so bili še bolj slabi, a stanje ni tako alarmantno. Vidi se, da si počasi že upamo in da si bomo opomogli, čeprav nihče ne ve, kaj prinaša jesen. Mi delamo, kot da bo vse v redu. Še vedno imamo dva scenarija. Izposoja gradiva namreč ni naša edina naloga, ampak tudi promocija branja, dvig bralne kulture, pismenosti, kar zajema razne dogodke, prireditve. Če niso mogli do nas, smo pač mi prišli do njih preko spleta, s spletnimi dogodki. Morali smo se prilagoditi temu za nas čisto novemu pristopu, a prav to nas tudi opogumlja," je še razložila direktorica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
