Potem ko je nova direktorica Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik pri podjetjih izvedela, da se med sabo slabo poznajo, da ponekod niti ne vedo, kaj počnejo delavci v sosednji hali, je zavihala rokave. Nastala je pobuda za poslovne zajtrke, poimenovane Dobro jutro, sosed. Če v vsakdanjem življenju ni nujno in vedno slabo ne vedeti (več) o sosedih, je nekoliko drugače v poslovnem svetu, v katerem so lahko mreženja, izmenjava mnenj, znanj ključ do uspeha. Sploh pa v mali koroški regiji, od koder preboj, tudi zaradi slabih prometnih povezav, ni samoumeven. Da bi se torej bolje spoznali, povezali, s tem pa okrepili in postali tudi še bolj konkurenčni, se bodo ta mesec pričeli zbirati podjetniki vseh treh dolin. To bodo počeli v svojih sredinah, v podjetjih, kar se je kot posebno dobro pokazalo že v preteklosti ob podeljevanju priznanj za inovacije kot tudi na letošnjem dogodku zbornice.
Podjetja, ki so prijavila svoja inovativna dela, je v hali na Prevaljah obsijal soj žarometov. V družbi znanih, velikih imen so zasijala nekatera manjša, med njimi tudi gostiteljica Ekstera, ki je prejela kar dve zlati priznanji za inovaciji, ena pa se je uvrstila tudi na nacionalni nivo. Četudi se lahko podjetje, ki se ukvarja z ekologijo, ob tem pa uteleša inovativnost in odstopa od uveljavljenih norm, pohvali s številnimi zelenimi dosežki, je (bilo) javnosti in lokalnemu okolju do zdaj precej nepoznano. Da s(m)o lahko dinozavri, ki hočejo vse pohoditi in pojesti, je svojo misel razlagal direktor Jure Naglič, na drugi strani pa s(m)o tu tisti, ki v miru delajo tako, kot je treba, ob tem pa so mogoče prav zaradi tega manj prepoznavni.
Veliko je podjetij, ki ne izstopajo, a poskrbijo za delavce
Prav takšno je koroško zaledje - veliko je slednjih, ki se v podjetniški maniri držijo svojega dela in vsaj navzven in navidez ne izstopajo, ob tem pa poskrbijo tudi za svoje delavce ter jim ponujajo možnost razvoja (inovacij), je bil zaključek letošnje podelitve priznanj najboljšim inovacijam koroške regije. Po nekaterih izračunih koroška podjetja, uvrščena na nacionalni nivo, predstavljajo skoraj trikratnik povprečne slovenske inovativnosti - pa bodo še naprej živela v tihožitju ali pa vendarle zaživela v sožitju (krožnega gospodarstva), kar je navsezadnje vizija gostiteljice Ekstere. Tudi med konkurenti se je že pokazalo, da je mogoče sodelovati, vsaj v kakem segmentu. Kdaj pa je dovolj že zgolj spoštovanje konkurence, kar je del poštenih podjetniških praks, pri katerih v vsakem primeru vsi le pridobijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
