Koroška podjetja v dobri kondiciji, a v pomanjkanju delavcev

Da so na Koroškem dobra podjetja, ki imajo velik investicijski potencial, hitra cesta in infrastrukturna povezava, ki je Korošce v dosedanjem razvoju in konkurenčnosti hromila, pa bo uspešnost gospodarstva še povečala, razmišlja Boštjan Paradiž, predsednik Koroške gospodarske zbornice. "Če pogledamo po občinah, vidimo, da gradijo ogromno stanovanj. Deficit stanovanjskega problema se bo tako v nekaj letih toliko nadomestil, da bodo imeli tudi mladi izbiro kvalitetnega bivanja v domačem okolju. S tem ko bomo postali boljše podjetniško okolje, spodbudili več inteligentnih delovnih mest, ki danes uhajajo v urbane centre, bomo mladim dali več priložnosti. Vidijo se prvi indici, da ljudje že dajejo prednost delu v domačem gospodarstvu pred delom čez mejo. Z dobrimi podjetji jih bomo skušali še bolj spodbuditi - da bodo delodajalci predstavljeni kot prijazno okolje, z večjo dodano vrednostjo, z večjo bruto plačo - in bo zaposljivost doma še večja. S tem vidimo tudi del rešitve kadrovskega problema," je povedal Paradiž, ki še ocenjuje, da bi v regiji v vseh dejavnostih skupno potrebovali preko tisoč delavcev. Ob pomanjkanju delovne sile imajo namreč velike težave vsa podjetja - tako na področju industrije kot tudi storitvenih dejavnosti. "Pomagamo si z delovnimi dovoljenji in migracijo delovne sile iz drugih držav, največ iz držav bivše Jugoslavije, a ta bazen je bolj ali manj izpraznjen, predvsem se bomo morali zdaj usmeriti na druge trge," dodaja Paradiž, ki pa se mu zdi v tem pogledu ključno najprej znova pridobiti mlade (iz tujine), kader, ki je regijo zapustil.

Izvoz še večji

Na Koroškem deluje 1305 družb z omejeno odgovornostjo in malih, srednjih in mikro podjetij, 1732 podjetnikov in 12 zadrug (skupaj 3049 pravnih subjektov), v katerih je zaposlenih 14.500 ljudi. Povprečni BDP v podjetništvu je 1700 evrov, povprečna plača v s.p.-ju je 1200 evrov, v zadrugah pa 1700 evrov. Skupni prihodek, ki ga ustvarijo gospodarske družbe, je milijardo 900 evrov, samostojni podjetniki ustvarijo 177 milijonov evrov prihodkov, zadruge pa 34 milijonov. "Koroško gospodarstvo je izjemno velik izvoznik, od milijardo 900 ustvarjenih prihodkov imamo kar milijardo 64 milijonov izvoza. Smo tržno naravnani v izvoz, v industrijsko dejavnost, to je generator razvoja, tudi inteligence in produktov, ki jih ustvarjamo, pošiljajo koroško gospodarstvo v svet. Smo velik, zanimiv in tudi resen partner na nivoju države. Trendi koroškega gospodarstva so predvsem v delovni intenzivnosti in prihodkih obetajoči. Tudi kazalci v tej izvozni usmerjenosti kažejo na neko rast - v prvem kvartalu smo imeli kar petodstotno rast pri izvozu -, mislim, da bodo podatki za leto 2021 še bolj spodbudni. Vidimo, da so panoge, ki najbolj prosperirajo v industriji, izvozu, gradbeništvu. Tukaj imamo zelo dobre rezultate," je povedal Paradiž.

V turizmu bo težko nadomestiti razvoj

Zaradi covid krize in z njo vseh ukrepov, si, kot pravi Paradiž, težje opomorejo v storitvenem sektorju in terciarnih dejavnostih, pred vrati pa so že jesenski meseci in nove skrbi. Paradiž, ki je tudi direktor družbe Vabo, izpostavlja, da je covid kriza najbolj prizadela dejavnost turističnega sektorja, v določenih dejavnostih je bil izpad tudi preko 70 odstotkov, zato bo tu okrevanje bolj počasno. "Predvidevamo, da se bomo do leta 2023 vrnili na neki okvir iz leta 2019, kdaj bomo pa nadomestili ta razvoj in izgubljene investicijske zmožnosti v teh letih, pa je zdaj zelo odvisno od pričakovanj in razpisov države, predvsem pri zagotavljanju lastnega deleža sredstev. Težavo vidimo v tem, da bo mogoče na voljo velik del razpisov, predvsem pri tej storitvenih dejavnostih, a na voljo ne bo kondicije za izvajanje investicij zaradi pomanjkanja lastnih sredstev," je opozoril.

Ambicioznost z investicijami

Katja Pokeržnik, ki je pred dobrima dvema mesecema zasedla direktorsko mesto Koroške gospodarske zbornice, je kot večji projekt GZS v sodelovanju izpostavila investicijsko platformo, v kateri so podjetja napovedala načrtovane investicije. Da je glavni namen projekta komunikacija z državo, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Spiritom pri oblikovanju razpisov, ki lahko podjetjem v naslednjih treh letih pomagajo pri načrtovanih investicijah, je povedala. Koroška podjetja so se odzvala posebej dobro in prijavila kar 60 investicij, kar je na slovenski ravni od skupno 197 investicij najboljša številka v regijah. "Veliko je naložb v modernizacijo prostorov, infrastrukture, nove proizvodne preobrate, robotizacije. Smo zelo predelovalna industrija, kar 67 odstotkov prihodkov ustvarimo s to industrijo, zato so tudi vlaganja tu največja," je povedala in še dodala, da te naložbe zagotovo prinašajo tudi kvalitetnejša delovna mesta, višjo dodano vrednost in rast celotne regije.

Želje so velike, kaže se velika ambicioznost, kar je velika spodbuda za naprej, predvsem v vzpostavljanju vitkih proizvodenj, želji k večji konkurenčnosti in dodatni vrednosti, dodaja Paradiž, a opozarja, da izplena in rezultatov še ne morejo napovedovati, denar bodo namreč (lahko) črpali iz različnih skladov, del investicij se bo v skladu z razpisi lahko zgodil že v tem letu, razpisi za turistično infrastrukturo (vlaganja v žičničarsko infrastrukturo, hotelske namestitve) pa sledijo v letu 2022, 2023. "Upamo pa, da covid kriza ne bo preveč vplivala na celo situacijo - dobro vemo, da imajo ta podjetja danes slabo bonitetno oceno zaradi prizadetosti v obdobju covida - in da bomo našli modele, kako bomo ta sredstva počrpali in ne bodo ostala na dlani v Evropi in nepočrpana," je še povedal.