Če se letos še niste predajali užitkom na plaži ali še niste našli časa za dobro knjigo, lahko to še vedno storite prihodnjo sredo, 25. avgusta, na Ravnah. Z idejo, da pod isto streho (kulturnega centra) povežejo različne kulturnike, je Gledališče dela pred leti prvič podalo pobudo za Kulturno plažo. Za občane Raven, pa tudi tiste od drugod - veseli so namreč vsakega obiskovalca, ki se na plaži ustavi in zadiha, le da ima svobodno kulturno misel - tako že četrto leto zapored pripravljajo pester program. Gledališče dela se bo predstavilo z gibom, Galerija Ravne z vizualno umetnostjo, bukvarna Ajta pa z besedami in knjigo. Za plažno vzdušje in nekaj uvodnih dogodkov je poskrbel tudi KMKC Kompleks. 11. avgusta so na Kulturni plaži obiskovalci že lahko prisluhnili koncertu Nejca Švajgerja in obiskali vodeno razstavo Čudovito Tjaše Rener. 25. avgusta ob 9. uri bodo, tako kot se pred prihodom na plažo spodobi, dan začeli s kavo in rogljičkom, obiskovalci se bodo na ležalniku prepustili plažnemu dihu, izbrali pa si bodo lahko tudi svojo knjigo, ki jih bo pospremila čez dan. Ker na plažo sodi riba, so jo povabili tudi na njihovo. V otroški predstavi Riba Teatra PolPet bo pomorščakinji na njunem potovanju presenetila riba. Junakinji bosta preizkusili marsikaj, da bi riba pristala na njunem krožniku. Pa jo bosta tudi ujeli?
Priložnost za lokalne ustvarjalce
Kulturna plaža je tudi prostor, ki poseben pomen daje koroškim umetnikom. V programu, poimenovanem Domači biseri, so tako zbrani lokalni ustvarjalci. "Ni treba iti daleč, da lahko vidimo talente. Javno povabilo za umetnike je še vedno odprto, saj je zastavljeni program organska tvorba, ki medse lahko sprejme še več nastopanja željnih ustvarjalcev," poudarja Katja Vravnik iz Gledališča dela, katerega produkcijo bodo med drugim predstavili. Župan Raven Tomaž Rožen si želi, da bi se na Kulturno plažo "prilepilo" še več kulture, prav tako, da v prihodnje morebiti ne bi potekala samo enkrat na leto. "Imeli smo večni problem, da se v kulturnem centru premalo dogaja, da ga premalo kulturnikov koristi kot svoje izhodišče kulturno-umetniškega ustvarjanja, s Kulturno plažo pa uspeva ravno to - povezava od ljubiteljske kulture do domačih biserov in tudi resnih institucij, javnih zavodov," je dejal župan.
Ni treba iti daleč, da lahko vidimo talente
Da je bila pred 15 leti na Ravenskih dnevih kultura s kulturnimi društvi in zavodi na čelu bolj poudarjena, ugotavlja, potem pa je to z valovi komercializacije po vzoru jesenskih srečanj in podobnega šlo bolj v družabni, zabavni del, kultura pa je ostala zadaj. "Mogoče se zdaj skozi vrata Kulturne plaže v nekem obsegu zopet vrača. To je mogoče priložnost, da še bolj vključimo kulturo, ki tudi nima tako velikih produkcijskih stroškov kot zabavni del," je še povedal. Vnovič je poudaril, da si želijo v kulturnem centru čim več tovrstnih "brbotanj" med ljudmi iz njihove občine in ostalih. Še posebej pa jih veseli, če se domačini, ki so šli po svetu, vračajo na Ravne. "Da kljub temu da živimo v globalni vasi, vendarle ostaja vsaj del srca tam, kjer si rojen. To se mi zdi še posebej dragoceno," je še povedal Rožen, nato pa se udeležil vodene razstave Tjaše Rener, ki je pri 15 letih odšla z Raven v tujino, danes pa ji je posebej ljubo, da je spet del kulturnega dogajanja na domačih Ravnah.
Gojenje zavedanja o besedi in jeziku
Tudi ustvarjalnih delavnic za otroke na Kulturni plaži ne bo manjkalo. Bukvarna Ajta skrbi, da knjige najdejo svoje mesto, da beseda na papirju ostaja in se misli pesnikov, pisateljev ne izgubijo v množici odpadkov. Da je zavedanje o besedi in jeziku treba gojiti že pri otrocih, poudarja tudi Neža Molnar iz knjižnice Ravne, ki otrokom in odraslim, ki si bodo na njihovi delavnici izdelali vetrnico, na plaži obljublja piš vetra. Na tematski delavnici Živali v Galeriji Ravne pa bodo otroci s pomočjo kustosinje pedagoginje izdelali unikatne maske živalskih motivov.
"Digitalizacija je pojem, s katerim se ukvarja marsikatera institucija v kulturi, za marsikoga pomeni tehnološki razvoj, mi pa smo nanjo pogledali z drugega zornega kota. Če želimo vedeti, kam vodi napredek digitalizacije, moramo najprej poznati korenine. Zato se bomo vrnili v dobo analognega tiska. Letos smo si izbrali tehniko sitotiska, ki je ena najstarejših tehnik tiska," je povedala Vravnikova. Na delavnici Natisni si brisačko se boste lahko preizkusili kot tiskarji in eksperimentirali z barvami tudi na različnih kosih svojih oblačil.
