Kulturni dom Slovenj Gradec: Ljudje pogrešajo srečanja iz oči v oči

Kulturne ustanove, tudi slovenjgraški kulturni dom, so že nekaj časa videti prazne in neobičajno tihe. A znotraj zidov vendarle ne vlada mrtvilo, vsaj v Slovenj Gradcu ne. V običajnih razmerah bi v njem mrgolelo obiskovalcev kina, abonmajev in drugih prireditev, zdaj so jih zamenjali delavci, ki so na novo uredili dvorano z akustiko in prenovili oder.

"Koronavirus je zarezal v naš vsakdan, pogrešamo obiskovalce, vsakodnevni vrvež, ki pa ga, vsaj tako kaže, glede na epidemijo še dolgo ne bo čutiti," ugotavlja direktorica kulturnega doma Andreja Gologranc, ki jo na pomanjkanje kulture opozarjajo tudi uporabniki. "Ljudje pogrešajo druženja, želijo se srečevati tudi na kulturnih dogodkih, iz oči v oči, četudi z masko na obrazu. Tudi pokliče nas kdo in vpraša, kdaj bo kino, kaj je z abonmaji. Povedo, da pogrešajo kulturni utrip, saj so mnogi naši redni obiskovalci že desetletje ali dve," razlaga direktorica kulturnega doma, kjer so koronačas izkoristili za prenovo.

Kulturni dom je gradbišče

Ta čas je pri njih glasno, saj je dvorana veliko gradbišče. "Prav je, da se tudi ob zaprtju znotraj naših zidov vsaj nekaj dogaja," meni Gologrančeva. Sprva so načrtovali, da se bodo investicije lotili letos poleti, ko bodo zaključeni abonmaji, razne prireditve in druge dogodke pa bi v tem času izvedli na prostem. Zaradi "lockdowna" je bila na vrsti že lani jeseni. "Prenova akustičnih sten, elektroinštalacij in ogrevanja je skorajda že zaključena. Pridobili bomo tudi štiri lučne vleke. Dela so se začela v drugi polovici oktobra, kmalu po zaprtju ustanove, sklenjena bodo v teh dneh. Delavci opravljajo še nekatera manjša dodatna dela, ki so se pojavila ob prenovi (nove luči, vrata ...). Naložba je vredna okoli 350 tisoč evrov in jo sofinancirata slovenjgraška mestna občina in ministrstvo za kulturo. To bo prva tovrstna obnova dvorane po treh desetletjih," pove direktorica in razloži, da bosta boljša zvok in svetloba, kar pomeni, da bodo na oder lažje postavili tehnično zahtevnejše uprizoritve. "Zdaj smo bili glede tehničnih standardov skorajda v kameni dobi," še doda. Ker je stavba kulturnega doma stara in v preteklosti ni bila deležna večjih vlaganj, razen leta 2014, ko je bila opravljena digitalizacija dvorane in kina, tečejo tudi že prizadevanja za drugo fazo obnove, ki bo zajela ureditev zaodrja in energetsko sanacijo stavbe. Njena usoda je odvisna od uspešnosti na razpisu katerega od ministrstev.

Živo dogajanje ne more na splet

V kulturnem domu je zaposlenih šest ljudi, ki zdaj v glavnem delajo krajši delovni čas oziroma od doma. Abonmajsko sezono 2020/21 so načrtovali z velikim optimizmom. Tudi odziv publike je bil dober. Zapolnili so vas prosta mesta, ki so bila na voljo, to je okoli 70 na abonma. Dvorana kulturnega doma razpolaga z 273 sedeži, pred popolnim zaprtjem je bilo dovoljeno, da je zapolnjena do tretjine (priporočila NIJZ). Izpeljati jim je uspelo le dva koncerta v sklopu Wolfovega koncertnega abonmaja - Wolf povezuje, dve predstavi v okviru abonmaja Opera in balet in dve filmski projekciji Kina ob kavi, ostalih žal ne. "Zaenkrat jih še nismo odpovedali. Do konca marca bomo še počakali, da vidimo, kaj bo z ukrepi. Mislim, da izvajanje dejavnosti še ne bo omogočeno, vsaj tako ne, kot si želimo. Pripravljenih imamo več scenarijev, nekako se bomo prilagodili ali predstave izvedli v času po koroni. Vseh dogodkov zagotovo ne bo mogoče izpeljati. Vsebine, ki se izvajajo v živo, kot so gledališke predstave, ni mogoče prenesti na splet oziroma v virtualni svet. Uprizoritvene umetnosti potrebujejo oder, platno, stik z občinstvom, pomembno je doživetje, občutek ..." je prepričana Gologrančeva.

Poteka pa na spletu dijaški filmski abonma, zanj je precejšnje zanimanje. V praksi je to videti tako, da zavrtijo izbrani film in opravijo pogovor. Prijavljenih je bilo 30 dijakov, trenutno jih sodeluje 50. Zaradi zaprtja večjih finančnih posledic ne bodo utrpeli, saj vse stroške in denar za plače zagotavlja ustanoviteljica, to je slovenjgraška mestna občina. Precejšnjo poslovno škodo pa so zabeležili pri tržni dejavnosti, to je v prvi vrsti kino, kjer se jim je v lanskem letu zgodil 70-odstotni upad prihodkov. Nekaj manj kot 100 filmskih predstav si je v letu 2020 ogledalo okoli 4580 obiskovalcev, neprimerljivo z letom 2019, ko je kino obiskalo 16.000 obiskovalcev. Tudi letos bo izpad prihodka iz te dejavnosti precejšen.

Kljub temu v prihodnost zrejo z optimizmom. Ta čas snujejo program prireditev za Slovenjgraško poletje, ki je lani odpadlo. "Upajmo na najboljše. Kultura je živa materija, treba jo je negovati. Z leti smo si vzgojili zvesto publiko, le želimo si lahko, da nas ni korona vrnila za deset let nazaj in se bomo morali znova boriti za svoj prostor, za obiskovalce. Želimo si iti naprej, čim prej vzpostaviti normalno stanje," sklene Golorančeva.