Ob potrebi po testih za samotestiranje dijakov in učencev, pred tem izdajanju potrdil o opravljenem cepljenju, nasploh pa obiskih pacientov v covid krizi, tudi v popolnem lockdownu, so lekarne, katerih delovanje in stalna založenost z zdravili sta ljudem samoumevna, bolj izpostavljene, njihova vloga pa nepogrešljiva. "Ko nas potrebujejo, smo prepoznani kot del zdravstva - zdaj pri testih, potrdilih -, potem pa se na nas pozabi in smo tretirani kot gospodarski subjekt," je kritična Irena Pušnik, direktorica Koroške lekarne, ki opominja na njihova dodatna prizadevanja, poslanstvo širjenja znanja o zdravilih v širši populaciji, kar počnejo v okviru lastnih sredstev. Če je v času lockdowna večina dejavnosti mirovala, so bile med izjemami lekarne, pred katerimi so se stalno vile kolone ljudi: "Računali smo, da čim bolj dolgo ohranimo odprte le ključne lekarne, a nato, sploh ko je prišlo do zapiranja v občine, smo ugotovili, da morajo ostati odprte vse." Da ob vseh kadrovskih odsotnostih - ne toliko zaradi obolenj, ampak karanten in odsotnosti staršev, katerih otroci so se šolali od doma - ni bilo enostavno odprte ohranjati lekarne od Podvelke do Črne pa vse do Mislinje, razlaga direktorica, ki je, kot pravi, v tem času osvojila še krizni menedžment. "Lekarne smo spoznale, da moramo biti ljudem dostopne, pa tudi če je omejen vstop. Ključno je bilo tudi to, da smo ves čas ostali edini del zdravstva, ki je za ljudi ostal odprt, zato je bila potreba po naši dostopnosti še večja," je dodala direktorica.
Ni bilo enostavno ohranjati odprte lekarne od Podvelke do Črne pa vse do Mislinje
Skoraj zmanjkalo lekadola
Lani, v začetku leta, so v slovenskih lekarnah zaznali občuten porast izdaje zdravil brez recepta. "Takrat je bilo prisotno gripozno virusno obolenje, močna epidemija klasične gripe. Prvič po številnih letih smo v lekarnah zaznali pomanjkanje lekadola. V drugi polovici februarja je v Evropo prišla informacija o koronavirusu iz Kitajske. Tudi ob tem so se ljudje založili z zdravili," je povedala. Da se to, da imajo ljudje te zaloge doma, pozna še letos, ugotavlja, saj je povpraševanje po teh izdelkih manjše. V krajšem obdobju jim je veliko zmede - tako zaposlenim kot ljudem - povzročila odločitev vlade, da zaradi potencialnega pomanjkanja zdravil na svetovnem trgu omeji izdajo recepta na eno škatlico. "Na slovenskem trgu vendarle nismo občutili pomanjkanja zdravil, lekarne smo primerno založene z zdravili in ostalimi izdelki. Drugače je bilo nedavno, ko smo se morali z danes na jutri organizirati in dijake oskrbeti s testi. V dveh dneh smo vendarle uspeli zagotoviti primerne zaloge," je povedala. Od 30. avgusta do 4. septembra so izdali teste 1758 dijakom oziroma učencem zadnje triade, kar po njihovih podatkih predstavlja 43 odstotkov vseh.
Več klicev, iskanja informacij
Lani, ob začetku epidemije, ko so vse zaloge zaščitnih sredstev v enem tednu bolj ali manj pošle, so si pomagali tudi z lastnim strokovnim znanjem in opremo. Sami so denimo izdelovali razkužila, v prvi fazi pa z njimi oskrbeli predvsem strokovne službe, kot je koroški reševalni center, pa tudi tudi civilno zaščito. "Vse naše vodje so se borile nabaviti kakršno koli zaščitno sredstvo - bilo je čudno stanje, skoraj že tako kritično, da na koncu že skoraj mi ne bi imeli zaščitnih sredstev zase. V tistem času je poraslo tudi število telefonskih klicev v lekarno, ko so ljudje iskali informacije. Mi smo jim bili dosegljivi, bili smo tam. Povsod je bil prisoten strah, v situaciji brez jasnih navodil se je bilo treba znajti, zdaj so vseeno določene stvari že utečene," je povedala. Lani v jeseni so ob velikem številu obolelih skoraj mesec dni pomagali tudi centru CUDV v Črni, kjer so prevzeli skrb za pripravo dnevnih odmerkov zdravila. Nasploh pa so lani v jesensko-zimskem času pacienti po lekarnah kupovali izdelke za večjo odpornost, razne vitamine in vitamin D.
Številna strokovna izobraževanja zaposlenih so tudi v koroških lekarnah nadomestili z e-oblikami, a direktorici se zdi pomembno, da bi vsako leto obnavljali tudi svoje veščine s področja komunikologije: "Po domače, da se znamo pogovarjati s pacientom, da mu znamo na primeren način svetovati. To so znanja, ki jih imaš kot strokovnjak za zdravila premalo in jih moraš pridobivati in nadgrajevati vso svojo profesionalno kariero. V obliki e-izobraževanj je to težje, to lahko pridobiš le z delavnicami. To pogrešam."
Koroška lekarna je poslovno leto 2020 zaključila po načrtu. "Naši prihodki so bili v višini 20 milijonov 900 tisoč evrov, odhodki 20 milijonov 478 tisoč evrov, poslovali smo pozitivno, s presežkom prihodka nad odhodki v višini 375 tisoč evrov. Smo regulirana dejavnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, da sta zagotovljeni likvidnost in solventnost, se lahko ustanoviteljicam izplača del presežka, kar smo tudi storili (v višini 187.700 evrov). Ko gledamo stvari za leto 2021, smo v okviru plana, podobno kot leto prej."
Več kot 300-letna tradicija
Najstarejša lekarna na Koroškem je lekarna v Slovenj Gradcu, ustanovljena leta 1706. "Na Koroškem imamo več kot 300-letno tradicijo lekarniške dejavnosti, druga najstarejša lekarna je v Radljah, ta bo čez dve leti praznovala lep jubilej - sto let. Začetnice lekarniške dejavnosti v Radljah so bile nune iz dominikanskega samostana. Mag. Štefan Predin, oče Zorana Predina, se je začel v zrelih letih ukvarjati z zgodovino lekarniške dejavnosti na območju Maribora, potem pa tudi širše Slovenije. Zelo podrobno je raziskal zgodovino na Koroškem, ob tem pa tudi aktivnost teh nun iz dominikanskega samostana. Zapisal je, da so bile prve šolane farmacevtke na območju Slovenije, imele so tudi neko predpisano formalno izobrazbo te dejavnosti in so s svojimi zdravili, predvsem iz rastlin, oskrbovale tudi prebivalce izven samostana," je kot zanimivost povedala Pušnikova. Ustanovitelj radeljske lekarne je bil magister Vladimir Tomič, doma iz Vojvodine. "Gojil je rastline, sodeloval s švicarskimi partnerji, tudi kar se tiče izdelave - v tistem času se je ogromno zdravil še delalo v lekarnah - določenih magistralnih galenskih zdravil, je bil odličen in zelo prodoren," je še dodala in povedala, da bi receptura priljubljenih koroških vetrovnih kapljic, (tudi) danes nepogrešljivih za mamice novorojenčkov, lahko bila del njegove dediščine.
Znanje o izdelavi zdravil bi lahko ugasnilo
Ker je lekarniška dejavnost zelo regulirana, zakonodaja pa tudi vedno bolj omejuje izdelavo tako galenskih kot magistralnih zdravil v lekarnah in postavlja zelo visoke kriterije, ki so potrebni za industrijo farmacevtskih tovarn, je izdelovanja zdravil v lekarnah vedno manj. "Za neko butično proizvodnjo se je treba vprašati, ali je treba imeti vse te zahteve dobre proizvodne prakse na takem nivoju oziroma bi lahko ostalo v okvirih dobre lekarniške prakse, kot je bilo v preteklosti. V zadnjem obdobju se krči tudi izdelava magistralnih zdravil (to so zdravila, ki jih v lekarni pripravljajo po navodilih zdravnika). Izdelujemo predvsem takšne z določenimi odmerki za otroke, saj z dozami zanje sicer ni odmerjenih zdravil. Delamo praške, mazila, tudi kakšne specialne stvari, ki kot originalna zdravila niso registrirani, a praviloma je tega po lekarnah vedno manj. Skrbi me, da bo vse to znanje, ki smo ga imeli o izdelavi vseh teh zdravil, počasi ugasnilo. Zaradi tržnih zakonitosti in zakonodaje pa je po Sloveniji vedno manj tudi galenskih laboratorijev," je razložila direktorica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
