Mirovanje "žive" kulture v mestu miru Slovenj Gradcu poraja skrbi

Koronavirus je zarezal v naš vsakdan tudi na področju kulture. V Slovenj Gradcu, ki je mesto glasnik miru in pomembno kulturno središče, se jeseni običajno zvrstijo mnogi dobro obiskani tradicionalni kulturni in drugi dogodki: proslava ob dnevu OZN, mirovniški festival, festival mlade literature Urška, tek miru. Letos so mnogi odpadli ali so se izvedli virtualno. Predstavniki kulturnih ustanov sicer ugotavljajo, da je vse bolje kot nič, a dolgoročno to ne more vzdržati, saj komunikacija s publiko po spletu ne more nadomestiti stikov v živo, doživetij ... Prav tako ne družbenega življenja ob dogodkih.

(Ne)vidna kultura

Trenutna politična in zdravstvena situacija ni ugodna, izpostavlja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU) Andreja Hribernik. "Muzeji smo zaprti, zato smo pri svojem delu zelo ohromljeni," pravi. "Kot javni prostori smo prostori srečevanja, debat, socialnih stikov in smo nepogrešljivi del družbenega življenja, ki ga zdaj ni. V tem času se muzejski delavci osredotočamo na javnosti manj vidne naloge, kot so proučevanje, delo z arhivi in dokumentacijo, digitalizacija arhivov. Poteka tudi komunikacija s publiko preko spletnih medijev, ki pa žal ne nadomešča živih stikov." Dodaja, da aktualna situacija pomeni za kulturo zelo veliko škodo, ki ni merljiva samo v denarju, ampak vpliva predvsem na vidnost in pomen ter prisotnost v družbi. Kultura in raven kulturne zavesti namreč nista samoumevni, kot kaže že sam primer Slovenj Gradca iz preteklosti, treba ju je graditi in vzdrževati. "Slovenj Gradec črpa svojo identiteto ravno iz kulture, je mesto, ki živi s kulturnim utripom, bodisi je to razstavna, literarna bodisi glasbena dejavnost. V osnovi nisem pesimistka, a z zaskrbljenostjo gledam v prihodnost kulture v Sloveniji," razlaga direktorica.

KGLU je sicer muzejska ustanova, a je njeno delovanje odvisno od vseh kulturnih deležnikov, nevladnih organizacij, umetnikov, med katerimi so mnogi zdaj potisnjeni bolj ob rob. Prepričani so, da prihaja obdobje, ko se bodo morali znova boriti za svoj prostor v družbi. Pot nazaj ne bo lahka, in če ne bodo imeli podpore publike, bo nemogoča, zato vabijo vse, naj jih spremljajo, če jih ne morejo obiskati, pa naj pregledajo njihove spletne kanale in se odzivajo, komentirajo, "skratka, še naprej živite z nami!" je sporočilo, ki prihaja iz KGLU.

Tudi v Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM) poudarjajo pomen slovenskega jezika in kulture kot temeljev identitete slovenskega naroda. "Zato je pomembno, da se tudi v najtežjih časih spodbuja ustvarjalnost in da se brezglavo ne omejuje kulturna ponudba ustanov. Muzeji nismo samo varuhi dediščine, ampak tudi prostor srečevanj in neformalnega učenja. Smo tudi nosilci identitete in ohranjanja kulturnih vrednot," spomni direktor KPM Tadej Pungartnik. Program so prilagodili, pripravili so več spletnih vsebin in dogodkov, ki so potekali na prostem in so bili dobro obiskani. To po mnenju direktorja potrjuje, da mnogim ljudem ni vseeno za kulturo in se zavedajo njenih pozitivnih učinkov. Potrudili so se, da so uspešno izpeljali večino dogodkov v okviru Wolfovega leta. Obisk muzejskih zbirk v juliju in avgustu je bil dober, po številu obiskovalcev celo večji v primerjavi z lanskim letom.

Ne more vse na splet, potrebujemo interaktivnost

V Kulturnem domu Slovenj Gradec je oktober v običajnih časih mesec novih začrtanih programov, vpisovanja v abonmaje. "Za kulturne domove in druge kulturne institucije, ki smo morale zapreti svoja vrata in odpovedovati, prestavljati dogodke na nove termine, zaradi ustavitve svetovne kinematografije smo v našem kinu tudi ostali brez filmov, vse to pomeni napoved slabih časov. Leto bomo sklenili s pod 40 odstotki obiska kina, kar poleg primanjkljaja v finančnem smislu (izgubili smo 60 odstotkov lastnih pridobljenih sredstev), najbrž pomeni tudi izgubo večjega števila rednih obiskovalcev," nič kaj optimistično situacijo opisuje direktorica Andreja Gologranc.

Kljub temu so pripravili program za novo sezono in vpisujejo abonente, številčno sicer omejeno, saj niso vedeli, kakšen bo odziv. A z veseljem ugotavljajo, da so zapolnili prosta mesta, in to jih navdaja z optimizmom, da nekaj od prihodnje sezone najbrž vendarle bo. Upajo, da jo bodo lahko izpeljali in znova pognali, pa čeprav z napol prazno dvorano. "Moramo nadaljevati kulturno udejstvovanje v dvoranah, gledališčih, kinu ... Brez obiskovalcev ni prireditev, ni dogodkov. Ne moremo se vsi prestaviti na splet in v virtualni svet, potrebujemo interaktivnost. Film sodi v kino, gledališče na oder. Pomembno je doživetje, občutek, prisotnost," je prepričana direktorica kulturnega doma, kjer začenjajo prvo fazo prenove odra in dvorane. ​Prve abonmajske gledališke in lutkovne predstave ter koncertni abonma imajo načrtovane v novembru. Zdaj z negotovostjo čakajo, kaj bo in kdaj bo zopet omogočeno delovanje.

Knjige ostajajo ene redkih dobrin, vzemimo jih v roke

Tudi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec je zaradi omejitev onemogočen večji del dejavnosti za uporabnike, tako večerne prireditve, kot so literarne predstavitve in druga predavanja, kot tudi dejavnosti za najmlajše, šoloobvezne otroke in dijake. "Ostaja torej zgolj izposoja gradiva, zdaj poteka brezstično, zato prebivalce vabimo, da nas pokličejo, in jim gradivo pripravimo, ponujamo tudi možnost paketne dostave na dom. Veliko truda vložimo v spletna obveščanja in promoviranje gradiva, da bi dosegli čim večje število uporabnikov. Po vsej Sloveniji je obisk knjižnic zaradi razmer upadel, najbolj pa nas boli, da v knjižnice skorajda več ne vstopijo otroci in mladina. Še največkrat jih z gradivom oskrbujejo starši. Mi seveda težko razumemo razloge za takšno odločitev, saj v knjižnicah zagotovo ljudem omogočamo večjo varnost, kot so je deležni na primer v trgovinah ali v nakupovalnih centrih. Vrnjeno gradivo odleži tri dni, preden gre ponovno v obtok, tako da vabimo ljudi, naj se ob ponovnem odprtju knjižnic ne bojijo in naj se oskrbijo s knjigami, saj ostajajo ena redkih kulturnih dobrin, ki nam v tem času ostajajo in se jih lahko poslužujemo," pravi direktorica Draga Ropič. Spomni še na slogan Toneta Pavčka, ki v teh časih zveni bolj svareče kot kadarkoli doslej: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo." In še, dodaja sogovornica, "čeprav knjižnice na veliko promoviramo e-knjige, uporabo Biblosa in spletnega branja, je vendarle knjiga v fizični obliki tista, ob kateri si lahko vsaj odpočijemo oči od že sicer prenapornega buljenja v ekrane in telefone".