Največji projekt v Dravski dolini je vodooskrba petih občin

Največji infrastrukturni projekt v zgornji Dravski dolini, projekt vodooskrbe, vreden okoli 50 milijonov evrov, se po petih letih od podpisa pogodbe z izvajalcem del, podjetjem Riko, počasi zaključuje. V letih izvajanja je sprožil tudi nekaj razhajanj v pogledih med petimi občinami, ki v njem sodelujejo - to so Dravograd kot vodilni partner, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. A so sodelujoči župani in županja, tako smo slišali ob zaključku tretjega sklopa projekta oskrbe z vodo v porečju Drave, ki so ga pripravili v dvorcu Bukovje, spore zgladili.

Večkratno podaljšanje

Koroške občine so rok izvedbe projekta, ki je bil prvotno februarja 2018, večkrat podaljšale, nazadnje do konca novembra letos, ko bodo sklenjena izvajalska dela, vsi postopki in dovoljenja pa bodo pridobljeni predvidoma do sredine leta 2022. Med razlogi za podaljšanje so spremembe projekta, ki so jih predlagale občine, zahtevnost investicije in tudi epidemija novega koronavirusa, ki je povzročila obolelosti delavcev na terenu in težave pri dobavi materialov.

V okviru projekta so izvedli nadgradnjo vodovodnih sistemov v vseh petih sodelujočih občinah. Skupno so zgradili 111.281 metrov cevovodov, 14 prečrpališč, štiri črpališča, osem hidropostaj, 15 vodohranov in nadzorni center. Na novi vodovod bo priključenih skupno okoli 16 tisoč prebivalcev, okoli 3000 se jih bo lahko priključilo na novo. V občinah Podvelka in Dravograd so dela zaključena, na Muti, v Vuzenici in Radljah še sanirajo nekatere starejše objekte, zato so tudi podaljšali pogodbo z izvajalcem do 30. novembra. Upravljavec vodovoda bo Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi.

Dravograjska županja Marijana Cigala je povedala, da je bil to zanje velik zalogaj, ki jih je veliko naučil. Zanj so pridobili 86,2 odstotka kohezijskih sredstev, razliko so dodale občine. "Veseli smo, da nam ga je uspelo že skorajda spraviti pod streho. Pitno vodo bomo pripeljali do mnogih občanov, tudi izboljšali bomo razmere tistim, ki so že bili na javnem vodovodu. Je pa to projekt, ki ga je treba nadgraditi v smislu očiščevanja vode ter gradnje novih cevovodov za še več naselij in obnovo starih. To sledi v nadaljevanju naših prizadevanj v naslednji evropski perspektivi," je dejala.

Sami gradijo avstrijski del

Težave so bile tako finančne kot izvedbene. "Šlo je za ogromen projekt, ki bi ga morala peljati država preko svojih ministrstev. To pa zato, ker je treba imeti dobre kadre in veliko kadrov. Mi na občinah sicer imamo strokovne sodelavce, a tako velik projekt je za njih zelo velik zalogaj. Poleg tega država v časovnem smislu vedno pritiska na nas, vse je treba pripraviti hitro in se prijaviti na razpis, ko pa smo s prijavo uspešni in se projekt začne izvajati, ugotavljamo, da vse ni bilo dovolj dobro premišljeno. V začetku smo imeli precej težav s pregledovanjem situacij, ki smo jih pošiljali na ministrstvo za okolje in prostor, veliko je bilo zavračanja, zato izvajalec več mesecev ni dobil plačila, kar je botrovalo temu, da je z deli na terenu začasno prekinil. Prav tako bi morali biti projekti bolj dovršeni in bolj pisani na kožo občinam, potem bi bilo tudi manj sprememb, ki so za seboj potegnile precej slabe volje. Poleg tega so se na ministrstvu kadri hitro menjevali in se je bil problem usklajevati. Od njih smo pričakovali timsko delo in ne zgolj nadzor. Težave so bile tudi na terenu z lastniki zemljišč, saj so si nekateri zaradi tako dolgo trajajočega projekta premislili in preklicali soglasje, zato smo morali poseči na druga zemljišča," razlaga županja.

​Tudi koordinator projekta Darko Sahornik je potrdil, da je bilo precej turbulenc. "Projekt je živ, veliko se je spreminjalo, z ministrstvom za okolje in prostor je bilo veliko dogovarjanj, da smo uspeli vse zadeve spraviti v zakonske okvire, da so nam tudi vse spremembe priznali in sofinancirali."

Franjo Golob, župan občine Vuzenica, je povedal, da so se priključili z namenom izboljšati oskrbo s pitno vodo. Med drugim so obnovili več kot 60 let star vodovodni sistem, ki je bil že močno dotrajan.

Muški župan Mirko Vošner je prepričan, da je zdrava in kvalitetna voda temelj zdravja in funkcioniranja lokalne skupnosti, in to jim bo uspelo zagotoviti predvsem z vključitvijo gravitacijskih zajetij. Spomnimo, da so si potem, ko so že pridobili kohezijska sredstva prizadevali, da bi v projekt vključili še bogate hribovske vodne vire. Med njimi je najbolj izdaten izvir Mlake, ki pa izvira na avstrijski strani in kmalu po izviru priteče na območje občine Muta. Ker sprememba projekta ni naletela na plodna tla, ga gradijo sami. "To je edini vodni vir, ki ga je Republika Slovenija dobila iz Avstrije. Zanj smo pridobili vsa soglasja in tudi uporabno dovoljenje do leta 2067," je dejal Vošner.