Eno tistih podjetij, ki se v času epidemije soočajo s povečanjem naročil, je Struc kovačija Muta, ki izdeluje poljedeljsko in vrtno orodje. Le prav na začetku, marca lani, so začutili 15-odstotni upad naročil, nato pa je šlo samo še navzgor - tako celotno lansko poslovno leto kot letošnje.
"Evropa vse bolj stremi k samooskrbi, Nemci so imeli skrajšan delovni čas, naši glavni trgi pa so na zahodu in naročila so se začela povečevati. Že lani smo imeli za 8 odstotkov višje prihodke kot leta 2019, to je 7 milijonov evrov. Ta efekt povečanja naročil pa traja še vedno tudi v letošnje leto. Letošnja realizacija bo od 7,5 do 8 milijonov. Skupno nas je zdaj 105 zaposlenih, imamo pa še invalidsko podjetje Ekoing s 25 delavci in še deset agencijskih. Pridobili smo deset dodatnih delavcev in še jih iščemo," je povedal direktor podjetja, domačin Alojz Turjak. Lastnik muške tovarne je domačin Adolf Struc, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja emigriral v Nemčijo in si tam ustvaril eksistenco. Kovačijo je odkupil v 90. letih, nato pa še sosednje podjetje Kmetijska mehanizacija. Turjak, ki je prehodil karierno pot od strugarja do inženirja strojništva in diplomiranega ekonomista, vodi podjetje od novembra 2019, prišel je torej, tik preden je udarila epidemija, pred tem pa je bil vodja prodaje v podjetju Strojna Maribor.
Ugoden trenutek krepi drag transport iz Kitajske
"Za mesec marec imamo 184 odstotkov naročil, kar je dvakrat več kot 2020., imeli bomo 850 tisoč evrov realizacije. Napeti moramo vse sile, da čim več naredimo do poletja, ker gre pri orodju vendarle za sezonske produkte," doda direktor. Zaveda se, da k povečanju povpraševanja prispevajo tudi odnosi med sicer za kupce cenovno ugodno Kitajsko in Evropsko unijo, saj so se kontejnerski prevozi iz Kitajske v Evropo podražili tudi za desetkrat in trgovcem dobiček pobere transport.
"Mi imamo toliko naročil, da ne moremo vsega narediti. Naš cilj je bil, da bomo naredili za kakih 7 odstotkov več kot lani, ampak kot zdaj kaže, bomo naredili za 15 do 20 odstotkov več. Pet ljudi za proizvodnjo in pet obdelovalcev kovin, strugarjev, bi vzeli takoj. Kovačija je imela nekoč slab imidž zaradi težkega dela, slabih plač, ni bilo regresa, ampak zdaj ta imidž popravljamo," je dejal Turjak.
Kako pa? Z enostavnim pristopom, boljšimi odnosi, sodelovanjem v projektih, kot je Polet Gospodarske zbornice Slovenije, z zdravim in aktivnim staranjem zaposlenih, zmanjšanjem bolniških odsotnosti in seveda z vlaganji v posodobitve. Te so ob zastareli proizvodnji z nizko dodano vrednostjo nujnost in edina možna prihodnost.
Proizvodni program je namreč tak, da imajo še veliko ročnega dela. Lani so imeli dodano vrednost na zaposlenega 27.860 evrov, leto prej 24.759, a plače so redne. Povprečna plača je lani znašala 1524 evrov bruto, leto poprej 1456 evrov, tudi regres je izplačan do konca junija v celoti, brez zamikov. "Ta čas je še precej delavcev z minimalnimi plačami, za zdaj jih ne bomo dvigovali, saj nam država še pomaga, ko pa bo tega konec, bomo spremenili stari plačni sistem," zagotavlja Turjak.
Novo kovaško kladivo in prvi robot za stiskanje vil
Glavni produkt kovačije je poljedeljsko, vrtno in cvetlično orodje, četrtinsko pa različni odkovki, za vse so že v teku nujne naložbe. Tako so najprej kupili kovaško kladivo z indukcijsko pečjo, vredno 300.000 evrov, kar bo ob manjši porabi elektrike povečalo proizvodnjo, računajo na 20-odstotni prispevek nepovratnih sredstev Eko sklada. Nadalje so že vplačali avans za nakup prvega robota za stiskanje vil v znesku 100.000 evrov, ki bo nadomestil tri delavce, inštalirali ga bodo med kolektivnim dopustom avgusta. Tretja naložba, načrtovana do konca leta, bo robot za varjenje za 60 tisočakov, četrta v višini 50 tisočakov pa bo šla v posodobitev avtomatske lakirnice, po načrtu bo izpeljana do konca avgusta.
Čakajo na razpis države za digitalizacijo, preko agencije Spirit so se vključili v projekt trajnostne strateške transformacije podjetja, kjer poslovni model upošteva okoljski, družbeni in ekonomski vidik. Avtomatizacija proizvodnje namreč pomeni manj težkih delovnih mest in ozkih grl. Spremembe v viziji podpira tudi lastnik.
Prodaja na Amazonu in e-Bayu
Orodja se v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije prodajajo pod lastnim brandom, na zahodu (v Nemčiji, Franciji, Belgiji ...) pa pod drugimi blagovnimi znamkami. Lani so pričeli spletno prodajo tudi na Amazonu in e-Bayu. Med še neosvojenimi trgi si želijo prodreti tudi v Afriko, a je v Zimbabveju sejem žal dvakrat odpadel. "Spreminjamo filozofijo. Bodimo ponosni na naše podjetje. Prva omemba kovaštva na Muti je bila leta 1573 in čez dve leti slavimo 450-letnico. Ujeti moramo priložnost, da bodo kupci ostali pri nas in se ne bodo vrnili na Kitajsko. Proizvodnjo moramo pripraviti tako daleč, da bodo iz nje silili prodajnike, naj prodajo izdelke, ne obratno, kot je zdaj, da prodajniki hočejo robo," je sklenil Turjak.
Kmetijska mehanizacija z minimalnim dobičkom
In kaj se dogaja v drugem Stručevem podjetju na Muti, to je Struc Muta, kmetijska mehanizacija, d.o.o., ki zaposluje 35 ljudi in v katerem izdelujejo motokultivatorje in priključke? Na leto jih prodajo okoli 1500, lanske poslovne rezultate pa so imeli na ravni predlanskih. "Bilo je več težav, ker so izdelki dražji, cena motokultivatorja je od tri do štiri tisoč evrov, in zanje se ljudje ne odločijo kar tako. Vile in motiko za 10, 15 evrov si vsak lažje nabavi," meni Turjak, ki sedaj vodi tudi to podjetje. A v obeh podjetjih, pravi, delajo z minimalnim dobičkom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
