V pol leta, v rekordnem času glede na razsežnosti projekta, je podjetje Innoduler v Šentjanžu letos vzpostavilo novo poslovno halo za proizvodnjo kontejnerjev, cistern in nadgradenj za vagone za logistiko različnih industrij, že pred tem je v industrijski coni v Šentjanžu deloval Innodulerjev tehnološki center. Z dodatnimi proizvodnimi in tehnološkimi zmogljivostmi v dravograjski občini je podjetje v slovensko-avstrijski lasti s približno šestmilijonskimi vlaganji razširilo in zaokrožilo proizvodnjo, ki je izhodiščno v Pamečah v slovenjgraški občini. V Šentjanž sta se preselila uprava in del režije, manjši del ostaja v Pamečah.
Pridobitev, proizvodno halo, veliko 3800 kvadratnih metrov, v kateri je specifika robotsko varjenje, so sicer nedavno pospremili s slovesnostjo, namenjeno predvsem poslovnim partnerjem in zaposlenim, javno pa je doslej niso posebej izpostavljali. A razsežnosti projektov, ki se pospešeno odvijajo v Innodulerju, zlasti pa izjemna rast in nova delovna mesta so za koroško oziroma širše gospodarstvo nezanemarljivi.
Vagoni za raznovrstno industrijo
Pred dobrim letom, ko je koronakriza že dodobra kazala zobe, je Jernej Duler, solastnik družbe Duler - potem ko se je lastniško in poslovno povezal z avstrijskim partnerjem Petrom Karlom Wanekom-Pussetom (lastništvo je razdeljeno v deležu 50:50) in družbo Innofreight - napovedoval izrazit razvojni preskok podjetja. Innofreight, ki je tudi v vlogi kupca, zdaj zagotavlja in še povečuje količino naročil na koroški lokaciji, kjer bodo po začetnem pogonu in ob osvajanju in obvladovanju tehnologije postopno še povečevali produktivnost z vse večjo količino vagonov.
Tehnološki center na regijsko raven
Podjetje Innoduler bi želelo tehnološki center širiti tudi v regijskem smislu in povezati gospodarstvo tudi kot nekakšen razvojni grozd, da bi združevali znanje in povečevali konkurenčnost, tudi na področju robotike in avtomatizacije proizvodnje. O tem se že pogovarjajo tako na regijski kot na državni ravni. Doslej državnih sredstev za projekte niso pridobivali. So pa ob nadaljnjem tehnološkem razvoju tudi te možnosti odprte, čeprav se, kot je poudarila Manca Duler, opirajo v prvi vrsti na lastne vire, brez pričakovanj zunanjih podpor - če pa bi se v perspektivi izkazalo, da je mogoče pridobiti še državno razvojno spodbudo, pa toliko bolje, dodaja.
Proizvajajo vrsto vagonov za potrebe razne industrije - lesno, jeklarsko, kemijsko ... -, s katerimi zagotavljajo prevoz tovora (razsuti tovor, koks, premog, tekočine, pločevino ...), ki se v pomembni meri odvija na železniških tirih. Končni kupci Innofreighta so tako zelo raznoliki in razporejeni na celotnem evropskem trgu, na katerem se sproti in hkrati strateško usmerjeno oziroma dolgoročno prilagajajo potrebam posamične industrije. V Innodulerju, ki ga vodita dva direktorja, Goran Hafner in Domen Rožanc, je zaposlenih 120 delavcev, pri čemer jih dodatnih 50 najemajo, bi pa približno 30 delavcev v prihodnje še potrebovali. Lanski prihodki podjetja so se povzpeli na 13 milijonov evrov, ustvarili so okoli 750 tisoč evrov čistega dobička, letošnja realizacija bo po oceni predvidoma 15 milijonov evrov.
Varjenje terja izpopolnjevanje
Nekonvencionalno v inovativnem podjetju, ki ga vodijo mladi kadri, gotovo je, da varjenje ni v moški domeni. Vsaj ne izključno, kot bi sklepali, temveč je med osrednjimi razvojnimi poganjalci diplomirana inženirka strojništva Manca Duler, ki se je po študiju na fakulteti nadalje izobraževala za varilsko inženirko in mednarodno varilsko inšpektorico, specializacijo je opravljala na Inštitutu za varilstvo v Ljubljani.
Kot izpostavlja, je varjenje, ki je primarno v podjetju, znanstvena dejavnost in ne rutinirana, enostavna, kot je morda v splošni javnosti utrjeno obče, a zmotno prepričanje - zveni morda preprosto, a je vse prej kot to. "To je veda, ki je nikakor še ne obvladujemo v polni meri. Moraš biti precej odprtega uma, da dojemaš vse novitete," pravi Manca Duler, ki je v podjetju ob družinski (so)lastniški vpetosti pomembna zdaj (tudi) v vlogi laboratorijskega tehnologa. Prav inovacijski del, usmerjen v večjo kakovost, je in bo namreč za nadaljnjo uspešnost ključen, kot je bilo pridobivanje novih znanj pomembno tudi za to, da je manjša družinska delavnica Dulerjevih sploh prerasla v tako veliko podjetje, kot je danes.
Tudi sama izhaja iz družine, v kateri so bili vpeti v ključavničarstvo ob očetovi obrti - od treh hčerk oziroma sester sta se kar dve usmerili v strojništvo. "Strojništvo me je od nekdaj zanimalo. Zdaj v našem podjetju pa delujem kot nekakšna 'teta iz ozadja', na vseh področjih, pri katerih ocenim, da lahko kakorkoli pripomorem k dodani vrednosti in razvoju, in skušam vse bolj specializirati znanje - od testiranja v laboratoriju, kjer sem doma, do tega, da se hkrati trudim prepoznati najboljše kompetence posameznika, da jih potem lahko usmerimo," pripoveduje.
120
delavcev je zaposlenih v podjetju, še 50 jih najemajo
Kot poudarja, moraš vsekakor imeti veliko znanja, hkrati pa tudi več drugih spretnosti, tudi veliko iznajdljivosti in prilagodljivosti, da se lahko spopadaš z vsemi izzivi. Upa, da bodo v prihodnje - naročila so zapolnjena že za prihodnji dve leti in morajo tako kar se da hitro preiti na serijsko proizvodnjo vse večjega obsega - zmogli pridobivati ustrezne kadre, ki bodo v podjetju prepoznali priložnost. S težavami pri pridobivanju kadrov se soočajo podobno, kot se z njimi spopada vrsta drugih družb.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
