Parada ponosa v Slovenj Gradcu: Drugačni, a vredni svojega prostora in življenja

V petek se je začel festival Parada ponosa, ki se bo prihodnjo soboto zaključil s Parado ponosa v Ljubljani. Eden večjih dogodkov festivala je tudi Koroška parada ponosa, ki se danes odvija v Slovenj Gradcu v organizaciji zavoda Koroška Pride in sicer prvič v središču mesta. Parada, sicer že tretja zapored, je potekala pod geslom Pošasti iz omare.

Povorka se je začela v središču mestnega jedra, kjer so pripravili tudi stojnice. Na njih se je predstavilo osem organizacij. Udeleženci so bili opremljeni z mavričnimi zastavami ter številnimi transparenti in napisi "Ponosno naprej", "Uprimo se zatiranju", "Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?" s katerimi so pozivali k strpnosti in proti homofobiji. V povorki so bili večinoma mladi iz vse Slovenije in tudi nekateri s tujine. Na pohodu po mestnih ulicah jih je spremljala glasba.

Še vedno stigmatizirani

Po besedah organizatorjev letošnji naslov nosi večplastno sporočilo. Opozarja na še vedno globoko "fantomizirano podobo" LGBT+ oseb v družbi, obenem pa slavi raznolike identitete in jih vabi, da skupaj pogledajo iz omar in svetu nastavijo ogledalo. "Geslo je malo provokativno, malo pa tudi odprto za interpretacije. Naj vsak za sebe pomisli kaj to geslo pomeni in predstavlja. Jaz v njem vidim predvsem poudarek na tem kako je naša podoba v družbi še vedno fantomizirana, kako se nas še vedno vidi kot outsiderje, kot nekaj drugega, nekdo drug... Skozi to drugačenje se odpirajo tudi vrata za sistemsko stigmatizacijo, ki je še vedno zelo prisotna," je povedala Neža Oder, direktorica zavoda Koroška Pride. Z dogodkom ljudem sporočajo, da so 'drugačni', a hkrati popolnoma vredni svojega življenja in svojega prostora.

Zavod Koroška pride so pred tremi leti ustanovili prav z razlogom, da si zagotovijo varen prostor za druženje in aktivnosti na Koroškem, ne da (z)bežijo v večja središča. "Rade bi se sprehajale po domačih ulicah in tu uresničevale svoje pravice in programe," je odločna Odrova. Da skupine mladih in malo manj mladih na podeželju živijo v veliko bolj stresnih pogojih kot denimo v Ljubljani, sta pritrdili tudi Nika in Tina iz Ljubljane. "Vsakodnevno življenje v Ljubljani je lažje že iz družbenega stališča, zaradi večjega števila ljudi se lažje skriješ. Na Koroškem je kontrastna situacija, takoj, ko si malo drugačen, izstopaš. To pa za ljudi ni lahko, saj se lahko počutijo zatirane," sta povedali.

Velika pričakovanja do nove vlade

Odrova ošvrkne še prejšnjo vlado, "ki jih je ignorirala, načrtno tlačila dol in potiskala na rob družbe". Primarni plan je to stanje popraviti, zato imajo do nove vlade ekipe velika pričakovanja. "Pričakujemo, da bo upoštevala eno samo dejstvo in to je, da o pravicah LGBT skupnosti​, naših potrebah in željah, lahko govori le skupnost sama, da se nas mora poslušati in naše zahteve upoštevati. Da se mora v državi ustvarjati okolje v katerem se vsi in vse počutimo varne in vključene," izpostavi Odrova eno od ključnih področij. Ostala so še dostop do stanovanj, služb, zdravstvene oskrbe in nege predvsem v smislu psiholoških svetovanj. "Pomembno je, da bi bila na voljo že v šolah, da bi se lahko z mladimi osebami pogovarjali o njihovih živetih realnostih. Ker to so stiske, ki se začenjajo pojavljati že zelo kmalu. To ni stvar odraslih ljudi, diskriminacije se začnejo zelo hitro," še pove.

Gradimo na tem, da se sprejema drugačnost, svoboda, je odločna ena od članic koroškega zavoda, ki prav tako kot Odrova in mnoge druge vztraja na Koroškem. "Zdi se mi pomembno, da se v regiji gradi nekaj, kar bo koristilo tudi prihodnjih generacijam. Sama se v življenju vedno znajdem, ker je to le en del mojega življenja, želim pa, da bi ga tudi drugi bolj sprejemali," pravi Lea, ki v domačem okolju uživa podporo, kar pa ne velja za vse. "Zato se v zavodu trudimo biti družina tudi za tiste, ki tega morda ne najdejo. Vsak, ki bi želel kaj slišati, se učiti, pogovarjati, izobraževati, je dobrodošel pri nas. Prostore imamo v stavbi stare komunale na Partizanski 12, kjer se tudi srečujemo," vabi Lea. Prostore jim zagotavlja slovenjgraška mestna občina, za kar so jim hvaležni. "Super je, da lahko pridobimo občinski prostor, da je naš program prepoznan kot resen. Bi si pa želeli, da bi bili pogoji za nevladni sektor taki, da ta lahko ne samo preživi, ampak, da se lahko tudi razvija."

In še letošnja novost, odprli so program LGBT knjižnice. Gre za alternativno ponudbo izposoje gradiva, ki povečini ni dostopno v šolskih in splošnih knjižnicah ter knjigarnah.