Podatki o onesnaženosti zraka v Slovenj Gradcu odslej na dlani

Slovenjgraška mestna občina se je odločila, da bo na svoje stroške merila onesnaženost zraka. V sodelovanju z zavodom Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (zavod Kssena) bodo izvedli enoletni monitoring. Tolikšno trajanje je zato, da zajamejo različne dejavnike onesnaževanja okolja, ki imajo vpliv na kakovost zraka. Merilna postaja od začetka letošnjega januarja že stoji, in sicer pri Glasbeni šoli Slovenj Gradec.

​Želijo preveriti, kakšen zrak vdihavajo

​Slovenjgraški mestni svetniki so na decembrski seji sprejeli lokalni energetski koncept (LEK). Izdelal ga je zavod Kssena. "V LEK-u je tudi zadolžitev, da občina opravlja monitoring delcev PM10 v zraku. S 1. januarjem smo meritve začeli. Naprava, ki meri koncentracije delcev PM 10 v zraku, je postavljena pri glasbeni šoli," je povedal slovenjgraški župan Tilen Klugler. Za ta korak so se, pravi, odločili zato, da preverijo, v kakšnem okolju živijo. "Če s to meritvijo ugotovimo, da je zrak bolj onesnažen, lahko sprejmemo odlok glede kakovosti zraka, ki bi nam omogočal prijave na razne razpise. Prav je, da eno leto spremljamo kakovost zraka, poročila, ki jih bomo prejemali mesečno, pa bodo pokazala, kakšen zrak vdihavamo," meni Klugler. Meritve oziroma monitoring v času od 1. januarja do 31. decembra 2021 izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v sodelovanju z zavodom Kssena. Pogodba je vredna skoraj 19 tisoč evrov (z DDV).

Spomnimo, da Agencija RS za okolje (Arso) na Koroškem nima stalnega merilnega mesta za spremljanje onesnaženosti zraka z delci PM10, načrtuje pa njegovo vzpostavitev. "Zavedamo se, da za Slovenj Gradec, kot eno večjih slovenskih mest, potrebujemo podatke o stanju kakovosti zunanjega zraka, zato si prizadevamo, da bi tam postavili stalno merilno mesto za meritve kakovosti zraka. Je v načrtu, ni pa še realizirano, ker so postopki odobritve takega projekta dolgotrajni, in tudi po odobritvi ne bo merilno mesto narejeno hitro, saj zahtevajo svoj čas načrtovanje, pridobitev dovoljenj in nakup opreme. Trenutno je stanje tako, da smo opis projekta oddali in čakamo na njegovo odobritev," je povedal Andrej Vuga iz Arsa. Kakovost zraka pa omenjena agencija na Koroškem meri v Žerjavu. Merilno mesto je postavljeno v degradiranem okolju zgornje Mežiške doline, kjer so največji problem težke kovine, predvsem svinec in kadmij. Ravni delcev PM10 so v Žerjavu bistveno nižje kot drugje, na gosteje naseljenih območjih Slovenije, so pa v preteklosti izstopali svinec, kadmij in tudi arzen, vendar posebnih prekoračitev v zadnjem obdobju ni bilo. Čeprav na merilnem mestu v Žerjavu v zadnjih letih niso bile presežene ciljne povprečne letne vrednosti svinca v zraku, pa so občasno povprečne mesečne vrednosti višje, je ugotovljeno tudi v letnem poročilu o izvajanju sanacijskih ukrepov v zgornji Mežiški dolini.

​Ob dosedanjih meritvah brez večjih odstopanj

​S slovenjgraške občine so nam sporočili, da so lani naročili meritve koncentracij delcev PM10 v zunanjem zraku. Izvajali so jih od 11. marca do 11. maja in niso pokazale povišanja vrednosti. Odstopanje je bilo le, ko je bil v zraku prisoten saharski pesek, so zapisali na mestni občini. Arso je zadnje meritve onesnaženosti zraka v Slovenj Gradcu izvedel pred več kot desetletjem, med 19. marcem in 6. majem 2009. Opravili so jih z ekološko-meteorološko mobilno postajo na območju ob Homščici v Slovenj Gradcu. To je sicer stalna praksa, da ugotovijo stanje onesnaženosti zraka na območjih, kjer ni stalnih avtomatskih postaj.

​Iz poročila je razvidno, da so bile koncentracije onesnaževal v Slovenj Gradcu v primerjavi z izmerjenimi na podobnih merilnih mestih med nižjimi v Sloveniji, koncentracije dušikovih oksidov in delcev PM10 pa najnižje. Pojasnjujejo še, da so meritve potekale spomladi, ko je onesnaženost zraka z vsemi onesnaževali razen ozona večinoma nižja kot pozimi in višja kot poleti.