Urška Polanc
Na predvečer kulturnega praznika so v Radljah na okrogli mizi Likovna umetnost - včeraj, danes, jutri! Štefan Kresnik, Zoran Ogrinc in Peter Hergold obujali spomine in zrli v prihodnost likovne umetnosti v prostoru. Da si je kot mlad pedagog na Osnovni šoli Radlje prizadeval, da bi dolino spremenil v bolj likovno razumevajočo, je pričel danes upokojeni, a še vedno aktiven slikar in kipar Štefan Kresnik. V šoli so vzpostavili mladinsko razstavišče in ustanovili likovni klub mladih, vsako leto vse do leta 90' so nato prirejali razstave. Ob dobrem obisku in popularnosti so prostor prerasli in se odločili, da izgradijo likovni salon. Že čez eno leto so prostor otvorili, gre za današnji Salon Ars, kjer je tudi potekala debata. Pogosto, kot tudi ob tej priložnosti, v njem razstavljajo članice in člani likovne sekcije Likra. Tudi akademski slikar in profesor likovne umetnosti Peter Hergold se je spominjal začetkov: "Sam sem bil takrat eden teh mulcev v osnovni šoli, ki smo dogajanje požirali z očmi, sem vizualni tip, likovna ustvarjalnost me je silno privlačila. Tu, doma, smo lahko videli vrhunsko likovno umetnost, kar je bil privilegij, zato nas je tudi bilo toliko navdušencev za likovno umetnost. Štefan me je povabil v likovni klub Svetloba, tam sem bil najmlajši, prav tako sem obiskoval štiri njegove likovne krožke, vsak popoldan sem bil pri drugem. Ko sem končal akademijo, sem imel leta 99' tu prvo razstavo, ki sem jo posvetil domačemu kraju, šlo je za slikarski potopis Dravske doline, vse je bilo v zelenih odtenkih, pogledi na Dravsko dolino so bili z vseh strani. Potem se je sestavila slika Dravske doline, od koder sem črpal vse navdihe."
Kako nujno je, da imamo v domačih okoljih ljudi, po katerih se lahko zgledujemo, se je strinjala mlada vizualna ustvarjalka, članica sekcije Likra Martina Ambrož, ki je tudi vodila debato. Na združevanje ustvarjalcev v likovnih kolonijah, je opomnil slikar Zoran Ogrinc, med drugim tudi najstarejšo otroško kolonijo, ki jo je Kresnik ustanovil v Vuzenici. Da so v koloniji pričeli s kiparjenjem, ki v osnovni šoli s strani čistilk ni bilo najbolje sprejeto, je najprej Kresnik in nasmejal dvorano. Tudi zamejci so se jim pridruževali, čez leta pa so dosegali zavidljive številke udeležbe, je še dodal. Ogrinc je spomnil še na kolonijo med Pohorjem in Kozjakom, ki je bila v Radljah in opomnil, da po več kot desetih letih tudi danes ostajajo aktivni v Likri in uspevajo na natečajih. "Ljubiteljska umetnost pač ima dolgoročno tradicijo v Radljah," je dejal Zoran Ogrinc, danes tudi predsednik Kulturnega društva Jože Tisnikar v Mislinji. Razmišlja še, da bi v Radljah, denimo v dvorcu, morali nameniti prostor za stalne zbirke in gostujoče umetnike.
