Svojo izkušnjo z oddajo obrazca nam je opisal Ravenčan Jan Butolen, ki pravi, da je vnesel izpolnil svoje podatke, katastrsko občino in ID stavbe. "Postavke, kot jr cetroid in podobno, sem pustil prazne in na občini, ko sem oddal, rekel, da naj to izpolni komisija, ki bo prišla popisat škodo. Sam se smatram za dokaj razgledanega, računalniško pismenega in iznajdljivega, a je vse skupaj res precej težko za izpolniti. In to po vsem, kar sem doživel. Te podatke mora izpolniti stroka. Sploh nočem vedeti, kako so to izpolnjevali starejši ljudje," pove Butolen, ki si od vsega skupaj ne obeta veliko. "Upam sicer, da se motim in da bo šlo v pravo smer." Podobno razmišlja tudi občan Prevalj, ki se ni želel izpostaviti z imenom in priimkom. "Za nas, ki smo bolj vešči na spletu in ki uporabljamo socialna omrežja, ni tako problematično, a vseeno je zmeda. Veliko večja težava je pri starejših občanih, ki nimajo interneta, za tiste pa dvomim, da sploh vedo, katere vloge je treba izpolniti in na katere institucije se lahko obrnejo. Na tem mestu se je izkazala sosedska pomoč, drugače ne gre. Teh vlog je namreč ogromno - za Karitas, za Rdeči križ, CDS pa vloga za občino. Organizirati bi morali kakšno info točko, kamor bi se lahko občani obrnili po pomoč, saj takšne vloge izpolnjujemo prvič."
Kaj pa podjetja?
Tudi podjetju Ekstera na Prevaljah reka Meža 4. avgusta ni prizanesla. Do zdaj so vse v večjem delu že sanirali, nekaj zalog jim je splavalo po vodi, a hujše škode razen čiščenja, ko so se skupaj s sodelavci spet organizirali in prejšnji teden pričeli proizvodnjo, ni bilo, nam je povedal direktor Jure Naglič. Zadovoljen je, kako so župani skupaj z njihovimi ožjimi ekipami opravili nekaj ključnih potez glede infrastrukture za delovanje podjetnikov. Kako pa v podjetju te dni poteka prijava škode, nas je predvsem zanimalo. "Sicer nisem ravno ljubitelj birokracije, a v tem primeru lahko priznam, da ta ni v mojem fokusu kritike. Po pogovoru s sodelavci, ki so zadolženi za to, so prijave dokaj enostavne. Res pa je, da imamo podjetja, obrtniki zelo močno podporo institucij, kot sta gospodarska in obrtna zbornica, lahko smo zadovoljni," je povedal. Težav pri izpolnjevanju obrazcev v podjetju tako nimajo, so pa kratki roki, a to lahko razumejo, saj če od države to zahteva Evropa, potem mora država enako zahtevati od njih, je še dodal direktor.
Dolgotrajno in mukotrpno delo
Vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev smo naslovili tudi na Urad RS za zaščito in reševanje, kjer pravijo da so bili isti obrazci za ocenjevanje škode uporabljeni že v preteklosti in da jih niso prilagajali tokratni naravni nesreči. Na vprašanje, zakaj so tako zapleteni in ne bolj poenostavljeni, so odgovorili zgolj z "obrazci so pripravljeni na podlagi zakonodaje" in da bodo občinske komisije pozvale vse, ki bodo oddali nepopolne vloge, da te dopolnijo. "Obrazce jim pomaga izpolniti občina oziroma občinska komisija za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah, saj morajo oškodovanci obrazce oddati na občino." Rok za prijavo predhodne ocene škode, ki ga morajo ujeti, da bi od države dobili 40 odstotkov sredstev že vnaprej, se sicer izteče 1. septembra. Da imajo občani pri izpolnjevanju obrazcev za popis škode precej težav, saj so ti zastareli, vse skupaj pa predstavlja mukotrpno in dolgotrajno delo, nam je povedala Tjaša Laznik z ravenske občine. Zahtevna je tudi aplikacija Ajda, ocenjuje, med drugim denimo zahteva še Transakcijski račun posameznika, ki pa ga prej na obrazcu ni, zato morajo vseskozi prositi za dopolnitve. "Drugače pa nam gre, uspešno to premagujemo, gospodarsko javno infrastrukturo popisujemo kar sami. Skrbi pa nas, da bi se še kaj dodatno sprožilo, saj gremo iz enega škodnega dogodka v drugega, to je naporno za vse službe," nam je povedala. Ob tem apelirajo na državo, da bi nekoliko podaljšala neživljenjske roke, saj so njihovi sodelavci prekomerno obremenjeni, težko pa je tudi razločevati dogodke, ko jim je denimo poplavilo že 21. julija pa nato spet 4. avgusta.
"Organizirati bi morali kakšno info točko, kamor bi se lahko občani obrnili po pomoč, saj takšne vloge izpolnjujemo prvič"
Ljudje so zmedeni
"Gre za preplet dogodkov, po obrazcih je težko ločevati te zadeve, občani so zmedeni, a naj dvakrat prinesejo vlogo. Je pa vseeno najlažje, če prinesejo en obrazec in na njem navedejo vso škodo. Težko se je tudi odločiti, za kateri obrazec gre. Obrazec štiri zajema delno škodo na objektih, gre za konstrukcijske poškodbe objektov, stene, sobno pohištvo, kar je vgrajeno, ne gre pa za premično opremo, kot je televizija. To moramo ljudem raztolmačiti. Ne vedo tudi, da škode naj ne ocenjujejo sami, ampak to potem naredi občinska komisija. Zgodi se namreč, da jo prinesejo že popisano. To so klasični procesni zapleti, zaenkrat pa vse skupaj teče in nimamo pritožb. Olajšano je, da so eni projekti izpadli, se ustavili zaradi poplav, odložili na kasnejši čas, to je komu sprostilo kakšno minuto," nam je razložila. Da imajo starejši največ težav, potrjuje Laznikova, a pove, da je zanje vseskozi dosegljiva po telefonu, z vsakim se individualno dogovarja in ga usmeri. "Strah jih je, da ne bomo prišli pravi čas na teren, ta skrb je odveč, ker bomo, če bo treba, v tem primeru pridobili dodatne ljudi," je povedala.
