Poplavni mulj v Mežiški dolini: Vrednosti težkih kovin presežene

Predstavniki Agencije RS za okolje so, kot smo pisali, po poplavah, natančneje 12. avgusta, odvzeli vzorce mulja in tal po Mežiški dolini, da bi lahko sedanje rezultate primerjali s poprejšnjimi. Del rezultatov, analize poplavnega mulja, so predstavili včeraj. Analizo poplavnega mulja so opravili na Institutu Jožef Stefan (IJS), vzorčili pa so mulj, naplavine, ki jih je pustila reka Meža po Mežiški dolini od Dravograda vse do Črne na Koroškem. "Vsega skupaj je bilo enajst vzorcev teh naplavin. V njih smo določili celotne koncentracije potencialno strupenih elementov, predstavljeni so najbolj kritični elementi za Mežiško dolino, cink, kadmij in svinec. Vemo namreč, da je Mežiška dolina zaradi rudarjenja in drugih aktivnosti obremenjena s temi elementi," je povedala Tea Zuliani z IJS. Da so vse vrednosti presegle vrednosti, določene v uredbi o emisijah strupenih snovi v okolje, je dodala.

Kaj to točno pomeni za Mežiško dolino, je pojasnila Janja Turšič z Agencije RS za okolje: "Rezultati analiz mulja, ki so bili vzeti v Mežiški dolini, kažejo na res visoke vrednosti svinca, kadmija in cinka. Predvsem so vse izmerjene vrednosti svinca v vzorcih, ki so bili odvzeti, presegle kritično vrednost. Kritična vrednost je glede na uredbo gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za predelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali, ter za zadrževanje in filtriranje vode. Najvišjo vrednost svinca, to je 1576 miligramov na kilogram suhe snovi, so tako izmerili na Poljani, na Prevaljah. Prav tako so tu izmerili kritično vrednost kadmija (23,4 miligrama na kilogram suhe snovi) in daleč najvišjo vrednost cinka (3447 miligramov na kilogram suhe snovi) - za primerjavo, v Črni, kjer so ga namerili najmanj, je ta vrednost 377 miligramov na kilogram suhe snovi.

Premeščanje materiala gorvodno proti dolvodnim legam

Poleg te primerjave, ki jo je treba narediti z uredbo o emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, je treba to vedno umestiti tudi glede na podatke, ki jim imamo o tleh na tem območju v preteklosti. Tla so bila že prej obremenjena s svincem in drugima dvema kovinama, vrednosti pa so bile večje od kritičnih, je poudarila Janja Turšič. "Zavedati se je treba, da je v zgornji Mežiški dolini industrija povezana z rudarjenjem, metalurgijo, obstaja že več kot 300 let. To vpliva na okolje in se odraža tako v sedimentu, ki je v Meži kot tudi v tleh na tem območju, predvsem ob reki Meži," je povedala. Na podlagi teh rezultatov sklepajo še, da je nastalo premeščanje tega materiala gorvodno proti dolvodnim legam, ker imajo tudi tla ob reki Meži zelo podobne koncentracije, kot so jih imele vsebnosti teh onesnaževal v sedimentu oziroma mulju, ki je bil vzorčen po poplavah v začetku avgusta, je še dodala.

Rezultati niso presenečenje

Tako kot že prej Tea Zuliani v imenu IJS je tudi strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen poudaril, da takšni rezultati niso presenečenje: "Mi smo pred več kot 20 leti opravili raziskavo o vplivu okolja na zdravje prebivalstva. Takrat smo ugotovili, da je ta vpliv znaten še posebej pri otrocih, ki so zelo občutljivi iz več razlogov. Eden od teh je zagotovo, da gre za razvijajoči se organizem, ki je v tej fazi razvoja še posebno občutljiv in nima možnosti, da bi večje vsebnosti svinca izločil. Takrat smo ugotovili res dramatične razmere, vsebnost svinca je bila pri skoraj 80 odstotkih otrok, ki so bili vključeni v to preiskavo, presežena, v nekaterih primerih tudi zelo visoka. Takrat je bil sprejet program za sanacijo zgornje Mežiške doline, ki je zelo obsežen."

V zadnjih petnajstih letih se je vpliv na zdravje otrok drastično zmanjšal, zato menijo, da bo treba ta pristop nadaljevati. Je pa Meža ob tej poplavi veliko teh ukrepov odnesla, te površine, ki so bile z leti zatravljene ali asfaltirane, so se razkrile, je še ugotovil direktor. Aktivnosti, da bodo ta program nadaljevali v okviru sanacije po poplavah, že tečejo, zato na NIJZ pričakujejo, da bodo prebivalci sčasoma bistveno manj ogroženi, kot so zdaj, in da se bodo ukrepi izvajali veliko hitreje kot v zadnjih petnajstih letih. Slednje je potrdila tudi Tanja Bolte z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ob tem pa je še opozorila, da bo tokrat treba vključiti tudi vse ostale občine dolvodno. Takoj ko se bo območje dokončno očistilo, bodo naredili analizo stanja na tem področju. V skladu z rezultati analize bodo pripravili ukrepe, ki jih bo, seveda, financirala država skupaj s pristojnimi ministrstvi in institucijami, vključenimi v ta program.

Med ljudmi skrb

Avgustovska ujma je s poplavami Meže in njenih pritokov v Mežiški dolini poplavila tudi industrijske obrate in številne stanovanjske hiše od Črne do Raven na Koroškem oziroma izliva Meže v Dravo v Dravogradu. Vode so zalile objekte, zelenice, ceste, zato so ljudje zaskrbljeni, kakšni bodo življenjski pogoji. Že pred uradnimi rezultati so se na družbenih omrežjih pojavile druge analize, ki so vzbudile skrb in negotovost med ljudmi, zdaj pa se je uresničila bojazen, da se je onesnaženje s težkimi kovinami razširilo s poplavami ob strugi tudi v druge kraje, na primer desni breg Meže v Mežici, zlasti pa na Prevaljah, kjer je bilo zalitih največ ulic in hiš v naseljih ob Meži vse do Brančurnika. Za komentar smo se obrnili tudi na NIJZ, območno enoto Ravne, ki se dolga leta ukvarja s sanacijo Mežiške doline. "Program ukrepov za izboljšanje okolja v zgornji Mežiški dolini ni naključje, zavedamo se, da izhaja iz močno onesnaženega okolja, seveda je to onesnaženje prisotno tudi vzdolž vodotokov in povsod, kjer je v preteklosti delovala industrija. Poplave pa nosijo svoje posledice, seveda pa moramo dobro poznati, kakšne so, preden jih lahko ustrezno odpravljamo," je dodal Matej Ivartnik z NIJZ, območna enota Ravne.

Kaj pravijo v TAB o akumulatorskih okostnjakih?

Agencija za okolje je odkritje ohišij akumulatorjev v Mežici odstopila v reševanje okoljski inšpekciji, ki mora to razjasniti. Na naša dodatna poizvedovanja po komentarju o odkritju in na vprašanje, ali se bo TAB kot naslednik podjetja iz tistega časa vključil v sanacijo te zadeve iz preteklosti ali v iskanje odgovornih oseb, ali je teh ohišij še več in kje, pa so se danes še pred tiskovno konferenco odzvali v podjetju TAB. "Po naših dostopnih informacijah je do zasipa ohišij za akumulatorje prišlo okrog leta 1980 v času delovanja Rudnika Mežica. V tistem času so se izdelovali akumulatorji iz tako imenovane trde gume, ki se v TAB, d.d., nikoli ni uporabljala. V družbi TAB, d.d., ne moremo komentirati praks delovanja iz tistega časa, ko se je zasip izvajal. Družba TAB, d.d., ni pravni naslednik Rudnika Mežica. Za stara bremena Rudnika Mežica je odgovorna država. Seveda bomo kot družbeno odgovorno podjetje ponudili sodelovanje po najboljših močeh," so zapisali in poudarili, da se TAB zavzema za čisto okolje in pri svojem delovanju z upoštevanjem okoljskih standardov skrbi, da je vpliv na okolje minimalen in znotraj predpisanih slovenskih ter mednarodnih zakonskih mej. "To zagotavljamo z vrsto organizacijskih in tehničnih ukrepov. Podjetje je podvrženo rednim in izrednim inšpekcijskim pregledom, pri katerih ni bilo prepoznanih odstopanj. Zavzemamo se za skrb za varnost in zdravje zaposlenih na delovnih mestih in redno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi," so še zapisali. Po naših informacijah iz Mežice pa je ohišij odpadnih akumulatorjev tudi v okolici razkritja pod zemljo še mnogo več.

Te dni se je oglasil tudi koroški poslanec v tem mandatu Dušan Stojanovič, ki je na ministrstva naslovil pobudo, naj se takoj pristopi k reševanju zdravstvene in okoljske problematike na prizadetih območjih, kjer prednjači Mežiška dolina. Kot so leta 2018 poročali številni mediji, pa je tedanji koroški poslanec Danilo Anton Ranc leta 2018 vložil celo amandmaje, da bi zakon o sanaciji Celjske kotline razširili tudi s celovito okoljsko sanacijo Mežiške doline, a na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor tedaj ni dobil podpore.