Potem ko je izgorela, je Vuzeničanka dala odpoved in pisarno zamenjala za njivo

Po 23 letih je Marinka Preglau, po izobrazbi ekonomistka, v podjetju, kjer je delala, dala odpoved. "Svojega dela zaradi izgorelosti več nisem mogla opravljati. Odločila sem se, da si ne bom pomagala z antidepresivi, ampak bom poskusila na naraven način. Mož Lojz me je nato vprašal, kaj bi rada počela, kaj me veseli. Povedala sem mu, da me najbolj sprošča delo na vrtu, v naravi. Kmalu mi je uredil njivo," je o razlogu za ustanovitev samostojnega podjetja Zeliščart povedala Vuzeničanka. Jeseni leta 2017 sta z možem opravila trimesečni tečaj za NPK zeliščar. Preglauova je imela tudi zagovor in tako pridobila certifikat. Leto kasneje je registrirala podjetje, to deluje že dobri dve leti.

Približno 200 metrov od njunega doma na Svetem Vidu pri Vuzenici imata v najemu njivo, ki je skupaj s travnikom velika približno pol hektarja. "Na travniku za čaje nabiram rman in trpotec. Njivo smo zasadili z 2000 sadikami. Med njimi je nekaj trajnic, kot so stoletna čebula, žajbelj, sivka, poprova meta, melisa, materina dušica, vsako leto pa dodam še enoletne rastline, ki jih potrebujem za izdelavo soli in čajev (peteršilj, korenček, zeleno, baziliko in podobno)," je povedala. Vse obdeluje ročno, brez škropljenja. "Letos so bili na njivi polži, uši, a sem jih zatrla z naravnimi pripravki, z namočenimi rastlinami, kot je kopriva," je opozorila. Večino časa na njivi preživi sama, a ko nastopi čas za pobiranje zelišč, pomaga tudi družina: "Pri zeliščih je pač tako, da jih moraš pobrati v pravem trenutku, preden cvetijo. Ena sama vrsta na njivi je dolga 70 metrov. Ne žanjemo jih na veliko, ampak si k vrsti pristavimo stol in jih režemo. Pri peteršilju, zeleni režemo list po list, poprovo meto pa nabiramo po vejicah, ki jih osmukam šele, ko se posušijo," je razložila. Iz 13 kilogramov svežih zelišč pridobi zgolj kilogram in pol suhih.

Brez zeliščnih soli več ne znajo kuhati

Iz suhih zelišč dela jedilne soli s petimi različnimi mešanicami. Posebej priljubljeni sta soli s pridihom domačega vrta in Mediterana. Jedilna zeliščna sol s pridihom Provanse je denimo mešanica nejodirane piranske soli in drobno mletih zelišč (origana, timijana, šetraja, bazilike in rožmarina). "Ljudje v našem okolju si sicer na svojih vrtovih dosti pridelajo sami, sušijo si tudi zelišča za čaje, a kljub temu so se precej dobro prijele zeliščne soli. Mnogi mi rečejo, da brez njih več ne znajo kuhati," je povedala Vuzeničanka, ki bo v letos pridelala približno 1500 vrčkov soli, za kar je potrebnih približno 60 kilogramov suhih zelišč. Za razliko od kupljene vegete so njene soli brez konzervansov, E-jev, dela jih sproti, da ostajajo sveže. Čeprav je odziv na njene izdelke v okolju dober, domačini jo že poznajo in jo redno opazujejo pri delu na njivi, pa letošnja kriza vpliva tudi na njeno dejavnost. "Letos ni bilo nobenega sejma. Prej sem se jih redno udeleževala, številni so moje delo spoznali na tak način. So mi pa pomagala tudi podjetja, ki so moje izdelke podarjala kot poslovna darila. Na tak način se je vest o mojih izdelkih razpršila po Sloveniji in tudi tujini. Letos je drugače, zaradi negotove situacije je manj tudi poslovnih daril," potarna Preglauova, ki ima sicer največ prihodkov v oktobru, novembru in decembru. Njenih izdelkov ni mogoče kupiti v trgovinah, prodaja jih le na domu, saj na trg ni želela s previsokimi cenami. V trenutnih razmerah se prilagaja, kupcem izdelke pošlje tudi po pošti.

Nabere okoli 70 različnih zelišč

Izdeluje 20 različnih tinktur, ki jih pridobiva tako, da zelišča za več tednov namoči v 48-odstotni alkohol. "Nekajkrat na dan se jemljejo po kapljicah, kar je enostavneje kot kuhanje čaja. Z ameriški slamnikom, sladkim pelinom si lahko dvignemo imunost, kopriva je za čiščenje krvi," nam je povedala. Na delavnici v Ljubljani se je priučila tudi izdelovanja hidrolatov. "Gre za destilacijo. Hidrolat nastane kot stranski produkt pri pridobivanju eteričnega olja. Podobno je principu žganjekuhe. Hidrolat je destilirana voda z vonjem in okusom tistega zelišča, ki ga destiliraš. Uporabljamo jih lahko za nego kože, namesto kupljenega, ki ni zdrav, ga lahko uporabljamo kot osvežilec zraka. S sivko se lahko osvežiš na plaži, primerni so tudi za odstranjevanje ličil, namesto vodice po britju," je povedala. Letno nabere 70 različnih zelišč, od tega 40 za čajne mešanice. Te so priljubljene predvsem v zimskem času, za praznike. "Moji recepti vsebujejo dosti sestavin, a v naravi ni vse na datum, zato moram biti spomladi posebej pozorna, da mi kakšna sestavina ne pobegne," je dejala. Njena čajna mešanica, poimenovana Bronhec, blaži težave pri obolenju dihal in vsebuje ozkolistni trpotec, lipo, regratov cvet, žajbelj, močvirski oslad, timijan, lapuh, plavico, trobentico, črno meto, rman in marjetico. Proizvaja tudi zeliščne sirupe, trenutno ima devet različnih. Poskusi s skoraj vsako rastlino, ki jo ima, letos je tudi z baziliko, veliko pa je odvisno od sezone. "Posebej so priljubljeni tisti, ki lepo dišijo. Zanimiva je sivka, ki jo delam samo iz cvetov. Je lepe barve in dobrega okusa, primerna tudi za dodatek h gin toniku." Izdelke pakira v embalaže za darila. Izdeluje še milo smreke in sivke, za kar je pridobila certifikata o varni uporabi kozmetičnega izdelka.

Z njive, ko zaide sonce

Čeprav se ji je življenje obrnilo na glavo, saj nima ustaljenega delovnika, je njeno počutje zdaj bistveno boljše, ugotavlja. "Poleti sem na njivi po cele dneve, ko še ni prevroče, plevem, nato pa si v vročini postavim senčnik. Na njivi pač moraš izkoristiti lepo vreme, poleti je skoraj vsak dan nevihta, zato lovimo suho vreme, saj moramo rezati suha zelišča. Pravilo je, da gremo z njive šele, ko zaide sonce," je povedala. Sledijo še delo v delavnici, sušilnici, vodenje evidenc. Najprej mora stehtati sveža zelišča, nato še suha. Pozimi, ko ima več časa, rad kvačka, veze, zato na darilne izdelke dodaja še svoj umetniški, ustvarjalni pečat. Zato tudi ime Zeliščart.

"Ogromno je dela do končnega izdelka, a gre, če si delo dobro razporedim. Včasih mi na njivi tečejo tudi solze, tu so tudi druge skrbi, a potem pomislim, v kakšnem psihičnem stanju sem bila prej, da mi zdaj nič ne manjka ... na njivi dam možgane na pašo in je. V bistvu sem si dobro opomogla, zahvala pa gre možu Lojzu, ki mi je stal ob strani," je zaključila.