Prava bela knjiga o Prežihovem Vorancu: Izjemno delo, ki nagovarja širok krog bralcev

Prežihov Voranc je neusahljiv vir preučevanja, raziskovanja, branja, kar se potrjuje vsakič, ko na Ravnah na Koroškem v ohranjanju neprecenljive dediščine izjemnega koroškega pisatelja in revolucionarja ter celotne družine Kuhar dopolnijo še kako od neštetih dimenzij njegovega delovanja. Ob 130. obletnici rojstva Voranca (čez dva dni bo obletnica smrti, umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru) in v februarju, zaznamovanem s kulturnim praznikom, so v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice (KOK) dr. Franca Sušnika predstavili najnovejše, pomembno delo - zbornik besedil o Vorancu. Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja 1951-2007 je naslovljeno, avtor oziroma urednik je odličen poznavalec Miroslav Osojnik, pobudnica izdaje pa Bojana Verdinek, ki je tudi vodila pogovor na predstavitvi. Gre za izbor 82 zapisov v povezavi s Prežihom, objavljenih v Koroškem fužinarju, ki jih je Osojnik odbral izmed skupno 114. Kot ocenjuje Osojnik, bo korist iz te izdaje, ki je, zanimivo, sledila digitalni in ne obratno, gotovo velika. Vsi bodoči preučevalci pisateljevega dela in življenja, osnovnošolci, dijaki, študenti bodo odslej imeli na voljo na enem mestu zbrane skoraj vse ključne zapise o Vorancu in jim torej ne bo treba prelistavati vseh 57 letnikov Koroškega fužinarja.

Vsi uredniki negovali spomin na Voranca

Zbornik, ki ga je izdala Prežihova ustanova v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ravne, sta pravzaprav dve knjigi, tolikšen je skupno obseg gradiva, iz katerega črpa (830 strani obsega, celotnega gradiva pa je bilo za trinajst debelih knjig). Miroslav Osojnik in Bojana Verdinek sta v pogovoru v Kuharjevi dvorani odstrla nekaj zanimivosti o objavah v Koroškem fužinarju, glasilu guštanjskih železarjev, katerega prvi urednik je bil Vorančev najmlajši brat Avgust Kuhar. Delo je opravljal prostovoljno, z veseljem in ob ljubezni do brata in koroških ljudi, je poudaril Osojnik. Prva in druga številka izdajatelja, upravnega odbora Železarne Guštanj, sta izšli skupaj 29. novembra 1951, slabi dve leti po Vorančevi smrti. V glasilu so objavljali tudi odlomke Prežihovih literarnih del. Spomin na pisatelja pa so nadalje varovali vsi uredniki, je poudaril Osojnik, torej tudi kasnejši Marjan Kolar, Jože Šater in Andreja Čibron Kodrin. 

Zbornik je razdeljen na deset razdelkov: Umetnik in revolucionar, Prežihova proza, O jeziku in slogu, Prispevek k političnemu življenjepisu, Prežihova pisma, Prežihova dela na odrskih deskah in v filmski uprizoritvi, Voranc v prevodih, ponatisih in sestavki o njem - bibliografski del, Spomini, Dolg kraja in Epilog/Memento. Z Vorancem so se ukvarjali literarni zgodovinarji, slavisti, zgodovinarji, novinarji, od Draga Druškoviča, Josipa Vidmarja, Kristine Brenk, od koroških avtorjev recimo dr. Katja Sturm - Schnabl, Janez Mrdavšič, Tone Sušnik, Marjan Kolar, Mitja Šipek. Osojnik je ob predstavitvi izpostavil še Tarasa Kermaunerja in njegov tekst Kompozicijsko literarno ideološke strukture Prežihovih Samorastnikov, ki je seveda vključen v zbornik.

Tiskana knjiga nad digitalno

Župan Raven Tomaž Rožen je v imenu Prežihove ustanove in občine ob predstavitvi zbornika, ki je bila dobro obiskana, poudaril, da z veseljem podpirajo projekte, četudi z bolj skromnimi sredstvi, a vendarle. Ob prej zbranem v digitalni obliki in sedaj natisnjenem v knjigi je ugotavljal, da tiskana knjiga zmaguje nad digitalno in da bo torej v taki obliki lahko potovala med bralce in jih nagovorila. Ob izposoji v knjižnici je izpostavil še pomen del v knjigarnah in da se tudi ob negovanju jezika, koroškega narečja, veselijo nadaljnje skupne kulturne poti. Morda, kot je predlagal direktorju KOK Aljažu Verhovniku, bi lahko v sodelovanju s knjižnico obudili Koroški fužinar, tudi to je ena od idej, njene uresničitve pa bi bil po oceni župana marsikdo v koroški javnosti vesel. Bojana Verdinek je ob natisnjeni izdaji izpostavila tudi pomen e-knjige, ki bo prav tako ohranjala svoj prostor in bo lahko dobro služila raziskovalcem.

Knjigi v beli barvi so tehnično uredile Mateja Verdinek Žigon, Urša Kogelnik in Jasmina Boromisa ob oblikovanju ateljeja jk, Jasne Kalčič Rajzer. Publika je mimogrede še podebatirala, na kaj vse lahko asociira bela barva: od solzic, snega v Potolčenem kramohu, lahko pa jo ne nazadnje vidimo tudi kot belo knjigo o Vorancu (v smislu dokumentov in pregledov, kot so tudi v evropskem prostoru in institucijah poimenovani temeljni dokumenti o kakem pomembnem področju). Pogovor sta glasbeno dopolnila še nepogrešljivi Milan Kamnik, glas Prežiha in koroške narečne besede, in mladi obetavni kitarist Gregor Peserl.