Že ko je Jernej Vrtovec postal minister za infrastrukturo, smo mu v zvezi z gradnjo tretje razvojne osi do Koroške zastavili vprašanje: "Minister, kdaj?" Seveda smo tokrat, ob zasaditvi prve lopate, vprašanje ponovili. "Leta 2027," je odgovoril. "Kralj Matjaž pa nam bo vsem v pomoč." Simbolično je prvo lopato zasadil lik prebujenega Matjaža pod Peco.
Valentin Hajdinjak, šef Darsa, je preciznejši. "Ped slabim letom smo začeli delati na odseku Gaberke, kjer dela potekajo nemoteno in bodo zaključena do konca leta, sedaj začenjamo z malo več kot kilometer dolgim odsekom na Jenini. Tehnično je zelo zahteven, saj gre tudi za dva viadukta. Dela bo izvajal konzorcij domačih podjetij – Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje, ki ima za izvedbo 30 mesecev časa. Če se bo izšlo vse po načrtih, in ker je tretja razvojna os za nas prioriteta, bi se Korošci lahko po celotni trasi od Šentruperta do Slovenj Gradca zapeljali nekje do konca leta 2027." Sicer bodo na 17-kilometrskem odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Gre za enega zahtevnejših odsekov na slovenskem avtocestnem omrežju, po tekočih cenah skupaj s stroški financiranja in davki ocena naložbe v ta odsek presega 800 milijonov evrov.
Zadovoljni so tudi v gospodarstvu
"Seveda potem ne nameravamo končati, ampak zgraditi hitro cesto do meje. Umeščanje v prostor poteka, gradbena dela pa bi začeli, ko bo zgrajen in zaključen ta del," je dejal. Poudaril je tudi, da je imel Dars pri razpisih za severni del do zdaj srečo in da tako pričakuje tudi v prihodnje, "saj bo ne nazadnje odsekov in dela veliko za vse gradbince, tudi finančna konstrukcija bo zaprta, nekaj iz lastnih sredstev, nekaj z najetimi, predvsem pa nam pomaga država s poroštvom". Vpliva epidemije koronavirusa pri projektu ni več čutiti: "Bil je morda lani na začetku, sedaj pa ni in ne sme biti ovira," je za Večer sklenil šef Darsa.
Zadovoljni so tudi v gospodarstvu. "Za nas bo cesta ogromna konkurenčna prednost, koroško gospodarstvo ustvarja letno prek štiri milijarde prometa, več kot polovico izvoza. Občine in lokalne skupnosti si prizadevajo za nove obrtno-podjetniške cone, kjer bo možno razvijati nova podjetja z visoko dodano vrednostjo, ključno pa je tudi, da bi se ljudje tudi priseljevali na Koroško in da bodo k nam hodili v dobre službe," je komentiral Boštjan Paradiž, predsednik upravnega odbora GZS Koroške gospodarske zbornice. Tudi Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec, se prahu in strojev ne boji. "Gre za zgodovinski dan za našo občino, seveda smo v navezi z Darsom in ministrstvom, kako bo potekala gradnja, kje bodo dovozi, prosim pa tudi občane za strpnost pri gradnji. Verjamem, da bo življenje po gradnji veliko bolj udobno in boljše za vse," je dejal Klugler.
Gradivo iniciative v muzej
Minister Vrtovec se je za prizadevanja za gradnjo zahvalil tudi medijem in Mladinski iniciativi Hoč'mo cesto. "Ponosen sem na zgodbo, po mojem vedenju smo bili edina iniciativa 'za', prispevali smo 2599 dni prostovoljnega truda in prizadevanj in mislim, da je to lahko zgled mladim generacijam, kako je treba imeti rad svoj domači kraj," je komentiral njen vodja Aljaž Verhovnik. Zbrano gradivo so predali v Koroški pokrajinski muzej. Pa se ne bo treba spet aktivirati in kdaj sam pričakuje cesto do Holmca? "Verjamem, da se bo ta zgodba zgodila, sicer bodo ti materiali vedno pripravljeni na vpoklic. Mladinska iniciativa se kot projekt zaključuje. Kdaj bo cesta zgrajena, bi težko napovedal. Če primerjam s časovnico 2004-2021, bi rekel, da bo minilo še vsaj deset let, da bomo na odseku od Slovenj Gradca naprej videli kakšno lopato," meni Vrhovnik.
