Radlje ob Dravi: Brez smrada pri gnojevki ne gre, a ga je manj

Predvsem zaradi neprijetnega vonja, ki se ciklično širi z Radeljskega polja, se je lani 547 Radeljčanov podpisalo pod iniciativo za čist zrak brez gnojevke, za zdravo okolje brez škodljivih sredstev pri hmeljarski dejavnosti in brez onesnaževanja okolja s plastiko. Da bi zmanjšali neprijetne vonjave pri razvozu gnojevke po kmetijskih površinah v neposredni bližini Radelj, je občina skupaj s testno kmetijo Ižek s Št. Janža pri Radljah testirala sredstvo za razgrajevanje gnojevke. Testiranje sredstva na kmetiji je bilo brezplačno. "Vzorec gnojevke smo v analizo poslali pred začetkom doziranja sredstva in po doziranju oziroma pred razvozom gnojevke na kmetijsko površino. Spremljali smo spremembe in obseg neprijetnih vonjav ter primerjali analize oddanih vzorcev. Te so pokazale, da je testirano sredstvo učinkovito. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je pripravil izračun učinka dodatka na gnojevko," so na občini povedali o rezultatih testiranja. Da povsem brez smrada pri gnojevki pač ne gre, je medtem dejal Silvo Bukovnik s testne kmetije, ki pravi, da so določeni učinki po enem letu uporabe vendarle opazni, gnojevka je zdaj bolj homogena, manj je mešanja, zato gre v zrak tudi manj dušika. Lažje jo je tudi razvoziti. "Trenutno smo zadovoljni, mogoče je tudi smradu malo manj, sam tega ne opazim toliko, povedati bodo morali drugi. Glede na vzorce pa pravijo, da je razlika precejšnja," je dejal.

O smradu na javni tribuni

Je pa Občina Radlje ob Dravi o zahtevah Iniciative za čist zrak brez smradu gnojevke, za zdravo okolje brez škodljivih sredstev pri hmeljarski dejavnosti in brez onesnaževanja okolja s plastiko po poteh Radeljskega polja, o možnih ukrepih, ki bi lahko bili v občinski pristojnosti, pridobila mnenja pristojnih ministrstev in strokovnih služb, sporočajo z občine. Organizirati nameravajo javno tribuno, kamor bodo povabili vse podpisnike iniciative, občinske svetnike, strokovne službe in drugo javnost. "Javna tribuna bo izvedena takoj, ko bodo ukrepi vlade, povezani s covidom-19, omogočali zbiranje na javnih mestih za ustrezno število povabljenih," so zapisali.

Brez gnojenja ni pridelka

Prav financiranje sredstva pa najbolj skrbi kmete. "Zdaj, ko so naredili poskuse, so mogoče dali brezplačno, kaj pa naprej? Potem bo vse na kmetih, v nedogled ne bodo financirali. Vedno na kmeta letijo neke stvari, na malih kmetijah ni več računice," je povedal eden od radeljskih kmetov, ki na radeljskem polju obdeluje okoli 40 hektarjev površin. Pojasnjuje, da sami gnojevke, ki sprehajalce verjetno najbolj moti, sploh ne polivajo, imajo le trdi gnoj, ki pa ne smrdi toliko. "Razumeti pa morajo, da od tega živimo. Gnojenje je preprosto potrebno, da nekaj zraste. Če na polje ne daš gnojila, na polju ne bo nič zraslo, s čim pa naj potem nahranimo živino?" se sprašuje.
Da bodo sredstvo za razgrajevanje gnojevke na kmetiji še naprej uporabljali, je povedal Silvo Bukovnik. Enkrat na teden 125 gramov dodatka, razredčenega z vodo, dodajo v jamo. "Strošek, ki ga bomo imeli, si bomo potem krili z gorivom, saj bo manj mešanja pred razvozom, praktično bomo na boljšem," je povedal. Približno na sedmih hektarjih imajo na radeljskem polju koruzo, gnojevko vozijo po navadi spomladi in jeseni - ob upoštevanju normativov, na to, kako in kdaj lahko vozijo, ne morejo dosti vplivati -, je še razložil. Na kmetiji imajo 60 glav živine. "Kar naenkrat jim vse smrdi, malo so se lotili nas, kmetov, nekam moraš to dati, ni to kak strup," razmišlja Bukovnik.