Občina Ravne na Koroškem je že pred štirimi leti sprejela strateški dokument vzpostavitve pametnega mesta in skupnosti. V tem času so tudi že uvedli nekatere produkte pametnega mesta, med njimi župan Tomaž Rožen izpostavi sistem izposoje koles in polnilne postaje za električne avtomobile. Precej napredka na tem področju pa si obetajo od razpisa ministrstva za javno upravo (MJU) s področja pametnih mest in skupnosti, ki naj bi bil objavljen še letos in bo zagotovil evropska sredstva za skupne, konzorcijske projekte občin.
Pametno z odvečno toploto
Med dvanajstimi koroškimi občinami naj bi imela le ravenska sprejeto strategijo razvoja po modelu pametne skupnosti, zato tudi dogovor, da bo vodila konzorcij. Ta bo pripravil skupne predloge projektov, s katerimi bodo občine koroške regije kandidirale na razpisu MJU.
In kaj sploh je pametno mesto? Definicije se sicer razlikujejo, a velja, da je to urbano območje, ki ga učinkovito upravljajo s pomočjo informacijskih rešitev, elektronskega zbiranja podatkov, objave odprtih podatkov, senzorjev, podatkovne analitike in drugih, ne IT-pristopov. To so mesta, kjer so inovativne in digitalne tehnološke rešitve vpeljane v vse oblike javnega servisa za občane, od ravnanja z odpadki do prometa.
Tudi s pomočjo evropskih sredstev želijo uresničiti vizijo
Zgodba vzpostavitve pametnega mesta poteka na Ravnah že štiri leta. V tem času so že uvedli nekatere produkte, kot so brezplačni sistem izposoje koles, imenovan Picikl, in polnilne postaje za električna vozila. Imajo tudi strategijo pametnega mesta in skupnosti, v njej so zapisane usmeritve spodbujanja uporabe inovativnih in pametnih tehnologij, naprav, modelov in paradigem za izboljšanje bivanja, večjo dodano vrednost, nova delovna mesta in izboljšanje virov okolja. Njeno izdelavo je financirala družba Petrol Energetika, ker vključuje tudi del rešitev za delno že uveljavljeno pametno energetiko (energetsko rešitev za izkoriščanje odvečne toplote metalurških procesov za namene daljinskega ogrevanja mesta Ravne in priprave sanitarne tople vode). Ravenska občina je letos naročila izdelavo novelacije strategije, ki vključuje tudi akcijski načrt s konkretnimi ukrepi oziroma predlogi rešitev za pametno mesto. Zanjo je odštela pet tisoč evrov, predvidoma na decembrski seji se bo z njim seznanil tudi občinski svet.
16 milijonov za konzorcije
Ministrstvo za javno upravo naj bi razpis za demonstracijske projekte pametnih mest in skupnosti objavilo še ta mesec. Za konzorcije občin bo na voljo 16 milijonov evrov. V okviru razpisa bodo sofinancirane oziroma podprte naslednje vsebine: upravljanje virov in infrastrukture, skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem ter varnost in zaščita. Sprejeta strategija ne bo pogoj za prijavo na razpis. "Želimo pa, da na podlagi obstoječih dokumentov konzorcija občin predstavijo skupno vizijo digitalnega preoblikovanja konzorcijskih partnerjev," so sporočili iz MJU.
Na Ravnah bodo pametne rešitve iskali na različnih področjih. Konkretno kaj oziroma kje, pa je odvisno od razpisa MJU. "Vsa področja delovanja občine nameravajo biti 'pametna' oziroma informacijsko digitalizirana. To pomeni, da bi vanje vpeljali informacijski in digitalizacijski sistem. Nekatere rešitve so že pripravljene, a jih je treba še razviti, dodelati. Občinskim svetnikom jih bomo predstavili ob objavi državnega razpisa, iz katerega bo razvidno, kaj konkretno se bo lahko sofinanciralo z evropskimi sredstvi," pravi ravenski župan in kot možen vir financiranja navede še investicije zasebnega sektorja, saj vzpostavitev pametne občine širi obstoječe poslovne priložnosti in odpira nove.
Zabojniki, ki javljajo, da so polni
Med področji, na katerih si v bodoče želijo uvesti pilotne projekte oziroma rešitve, je na prvem mestu sistem ravnanja z odpadki. "Gre za razne tehnološke rešitve, ki se bodo iskale na trgu, kdo jih je pripravljen razviti. Pri odlaganju odpadkov želimo uveljavili sistem sledljivosti. Velik izziv so strnjena naselja in bloki - kakšno rešitev uvesti, da bo družba za ravnanje z odpadki Kocerod dobila točen podatek, kdaj so posamezni zabojniki za odlaganje smeti polni in kaj ljudje vanje odlagajo," pojasnjuje Rožen.
Med ključnimi področji je tudi poplavna varnost - razviti informacijski sistem, ki bo zaznaval, kdaj reke (Suha, Meža) narastejo. Tretje področje je občino oziroma javne storitve na lokalni ravni narediti bolj dostopne uporabnikom v digitalnem pomenu. Projekt se imenuje digitalna identiteta občine in vključuje vzpostavljanje enotne občinske digitalne identifikacije občank in občanov ter digitalizacijo in avtomatizacijo občinskih storitev. V praksi to pomeni, da občanu ne bi bilo treba za vsako stvar na občino, saj bi lahko nekatere stvari uredili preko spleta. "To so naše prioritete, predloge bodo podale še druge koroške občine," izpostavlja Rožen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
