Tretja razvojna os, ki zajema tudi hitro cesto v Mežiški dolini, je megalomanski projekt, je poudaril Drago Bregar z infrastrukturnega ministrstva, vesel, da so končno našli vsaj za večino ustrezno rešitev. Potem ko se je saga o hitri cesti začela pred skoraj 20 leti in ko so leta 2013 predstavili kar 19 možnosti za to traso, je tokratna rešitev tudi po besedah prevaljskega župana Matica Tasiča optimalna. "Pričakujem, da ne bo bistvenih pripomb, in upam, da bo po tej javni razgrnitvi tempo hitrejši. Druga možnost, vsaj za Prevalje, ne obstaja," je jasen Tasič. Študija je razdeljena na tri odseke.
Prvi zajema območje od Otiškega Vrha do Raven, kjer se v dveh fazah, najprej bodo zgradili dvopasovnico, obeta štiripasovna cesta s projektno hitrostjo 100 kilometrov na uro. Na odseku bodo gradili okoli kilometer dolg dvocevni predor Selovec, osem viaduktov in dva mosta. Naslednji je odsek med Ravnami in Prevaljami, ta bo zaradi okoli 3200 metrov dolgega enocevnega predora tudi tehnično najbolj zahteven. Hitrost bo omejena na 90 kilometrov na uro. Poleg kapitalnega predora Stražišče, kot se je izrazil projektant Dušan Ogrizek, direktor podjetja Lineal, se obetajo še trije viadukti in trije mostovi. Od priključka Prevalje pri izvozu iz predora pri Štoparjevem mostu in do prehoda Holmec se v okviru tretjega odseka napoveduje rekonstrukcija glavne ceste s predvideno projektno hitrostjo 70 kilometrov na uro.
326 milijonov evrov znaša skupna investicijska vrednost
V debato se je vključila Barbara Jerman iz ljubljanskega podjetja Aquarius, ki izdeluje poročila o vplivih na okolje. Izpostavila je ključne enote, ki jih bodo s stališča varovanja okolja in dediščine morali upoštevati ob projektiranju. Gre za Komarjevo in Polančevo slatino v Selovcu, območje Votle peči, tukaj so še območje Natura 2000, arheološko najdišče Javorniki, vodovarstveno območje Stražišče, upoštevati morajo poplavna območja ob Meži, skupek območij z varstvenim režimom je na Poljani.
Izgradnja ceste bo ogromen poseg v prostor, ki bo vplival tudi na kakovost življenja ljudi v bližini predvidene trase. Občana s Poljane je zanimalo, kako bo z gradnjo protihrupnih ograj. Projektant mu je odgovoril, da so protihrupni ukrepi v tej fazi še precej grobo opredeljeni in da podrobne študije še niso izdelane, a da bodo na vseh lokacijah ugotavljali vplive hrupa zaradi prometne obremenitve in upoštevali zakonsko dovoljene ravni. Gradnja ceste bo prizadela mladega kmeta Janeza Kotnika, ki ima kmetijska zemljišča v bližini Štoparjevega mosta, kjer se bo končal prevaljski predor. "Kot mladega prevzemnika kmetije me zanima, ali je bolje, da si že kar sedaj začnem iskati novo službo. Gre za pet hektarjev in pol najboljših obdelovalnih površin. Ne predstavljam si svoje prihodnosti in prihodnosti kmetije, ki ima 300-letno tradicijo. Bojim se, da se bom moral podati v druge vode in da bom moral opustiti sanje o kmetiji. Kar presune me, ko razmišljam, kaj bom počel čez 15 let," pravi Kotnik. "Kljub temu da cesta v velikem obsegu poteka v predorih, se nismo mogli izogniti območij s poselitvijo in umestitvijo v občutljiv prostor. V nadaljevanju moramo s projektno dokumentacijo zagotoviti, da bo poseg v prostor čim bolje vpet. Objektom, ki bodo ostali tik ob cesti, moramo zagotoviti čim boljše pogoje," je ob tem jasna Karla Jankovič iz podjetja Luz, ki se ukvarja s projektiranjem. Kdaj bodo dela na odseku Otiški Vrh-Holmec, skupno vrednost ocenjujejo na dobrih 326 milijonov evrov, tudi dejansko stekla, je težko napovedati. Prevaljski župan upa, da takoj, ko končajo dela na trasi Velenje-Slovenj Gradec. Bodo pa, obljublja, še naprej pritiskali in delali vse, da se roki skrajšajo na minimum.
