Nejc Strojnik
Člani sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec bi morali o novem direktorju odločati že v začetku junija, a je bila seja zaradi nesklepčnosti prestavljena na začetek tega meseca. Za najpomembnejšo funkcijo regijske bolnišnice sta se potegovala dva kandidata, Ksandi Javornik, ki od odstopa dolgoletnega direktorja Janeza Lavreta največjo zdravstveno ustanovo na Koroškem vodi kot vršilec dolžnosti (v. d.) direktorja in Vladimir Topler, ki je v preteklosti v slovenjgraški bolnišnici že direktoroval.
Predstavitve za zaprtimi vrati
Oba kandidata sta vlogo oddala 22. maja, zadnji dan razpisnega roka ter se kmalu zatem predstavila tričlanski komisiji, zadolženi za razpis, včeraj pa sta s predstavitvama skušala prepričati še člane sveta zavoda. Predstavitvi sta potekali za zaprtimi vrati, izločeni niso bili le mediji, temveč tudi poslovodstvo bolnišnice, kar se je zgodilo prvič. Kljub skoraj dveh urah, ki so si ju člani sveta zavoda, ki mu predseduje Primož Stošicki, vzeli najprej za poslušanje predstavitev, nato za vprašanja kandidatoma, na koncu pa za medsebojno razpravo in tajno glasovanje, nov direktor ni bil izvoljen. Od šestih prisotnih članov, ki so oddali svoje glasove, manjkala je predstavnica zavarovanih oseb Katja Pokeržnik, so bili štirje glasovalni lističi neveljavni, dva glasa je prejel Vladimir Topler, medtem ko Ksandi Javornik ni prejel nobenega.
"Žal sta bili na glasovanju le dve veljavni in štiri neveljavne glasovnice. Ob šestih udeležencih bi kandidat potreboval vsaj štiri glasove za izvolitev. Ker nihče od kandidatov ni prejel tega števila glasov, moramo razpis ponoviti," se je po glasovanju odzval predsednik sveta zavoda Stošicki, ki upa, da bodo razpis ponovili v najkrajšem možnem času. "Mogoče bi bilo treba prevetriti pravila glasovanja, da olajšamo izbor v takih primerih." Na vprašanje, če je tak razplet pričakoval, je odgovoril, da so pri tajnem glasovanju stvari vedno odprte in da je vselej težko napovedati rezultat. "Vedno se lahko tehtnica nagne v eno ali drugo smer. To, kar smo videli tukaj, včasih vidimo tudi v parlamentu ali kje drugje," razlaga Stočicki, ki upa, da se bosta kandidata prijavila tudi na naslednji razpis, saj da sta imela dobri predstavitvi, iz katerih so se razvile zanimive debate.
"Svet zavoda je nase prevzel veliko odgovornost"
Da se je na razpis prijavil, ker je bolnišnica v zelo slabem finančnem stanju in ker ve, da so, če znotraj bolnišnice stopijo skupaj, možne rešitve, je po glasovanju povedal Javornik. "Kot Korošcu mi tudi ni vseeno, kaj se dogaja z našo bolnišnico," je dodal. Nad glasovanjem sveta zavoda ni presenečen, dejal je, da je takšen rezultat pričakoval "Že samo odločanje je trajalo nekoliko predolgo." Kljub temu da ni prejel nobenega od šestih možnih glasov, pravi, da ni razočaran, glede ponovne kandidature pa, da mora vse skupaj prespati in zadeve dobro premisliti. Bolj jasen glede vnovičnega potegovanja za direktorski stolček je bil Vladimir Topler, ki je prejel dva glasova. Dejal je, da se zanj verjetno ne bo več potegoval. "Nisem razočaran, svet se je odločil, kot se je. S tem je nase prevzel veliko odgovornost, kaj bo z bolnišnico v prihodnje. Nastavil sem svoja ramena, želel sem prevzeti odgovornost, da bi bolnišnico vodil. Zdaj je ta odgovornost predvsem na strani sveta, ki se je tako odločil," pravi Topler, ki se je na razpis prijavil "predvsem na željo številnih kolegov, ki so želeli, da bi bil direktor. Tudi zaradi tega, ker mi ta bolnišnica pomeni veliko. Imel sem vizijo, da bi postopoma sanirali bolnišnico, povečali program dela, da bi bila večja realizacija programa."
Bolnišnico bo za zdaj tako še naprej vodil v. d. direktorja Javornik. "Po njegovem izteku njegovega mandata, po enem letu, se lahko ta podaljša ali pa se izbere drugega vršilca," razloži Stošicki. Imenovanje novega direktorja se lahko tako še precej razvleče, po zdajšnjih pravilih in neenotnosti, kot jo je svet zavoda pokazal na zadnji seji, tudi v nedogled.
Neslavno drugo mesto
Slovenjgraška bolnišnica je lani ustvarila skoraj štiri milijone evrov primanjkljaja (v letu 2022 je bil ta še višji, in sicer 4,9 milijona evrov, konec leta 2021 920 tisoč evrov, leta 2020 3,4 milijona evrov, leta 2019 746 tisoč evrov, leta 2018 pa 514 tisoč evrov), s čimer se je po negativnem rezultatu uvrstila na drugo mesto med slovenskimi bolnišnicami, takoj za UKC Ljubljana. Podatke o poslovanju v prvih štirih mesecih tega leta, ki so bili tudi tema včerajšnje seje, za javnost še pričakujemo.
Vaše mnenje šteje! Sodelujte v anketi in pomagajte izboljšati Večer:
