Solidarnost ni zgolj lepilo, ki drži našo skupnost skupaj, temveč je tudi temelj naše prihodnosti

Na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem se je odvilo že 33. Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo. Kot je že v navadi, so srečanje pričeli z razmislekom pod lipo, letos na temo "Solidarnost so predvsem dejanja, ne besede". "Stojimo ob drevesu, lipi, ki naj bi zrasla iz sedmerih debel. To ji še dodatno daje pečat mogočnosti ter nas simbolično nagovarja k skupni rasti, četudi iz različnih korenin. To mogočno drevo nas opominja na moč in pomen skupnost. Najevska lipa je simbol naše povezanosti, zgodovine in vrednot. Tema današnjega srečanja nas opominja na pomembno resnico. Pravi pomen solidarnosti se razkriva v naših ejanjih. Besede lahko navdihujejo, toda resnične spremembe se zgodijo, ko delujemo, ko sodelujemo. Solidarnost je ključna skozi zgodovino našega naroda. Ko smo se leta 1991 podali na pot samostojnosti, smo dokazali, da lahko skupaj dosežemo velike stvari. V času krize, naravnih nesreč in političnih preizkušenj smo vedno znova dokazali, da smo sposobni stopiti skupaj in pomagati drug drugemu. Solidarnost ni zgolj lepilo, ki drži našo skupnost skupaj, temveč je tudi temelj naše prihodnosti v Evropi," je zbrane nagovoril slavnostni govorec dr. Vladimir Prebilič, novoizvoljeni evropski poslanec.

Solidarnost je svetla luč, ki daje upanje

"Solidarnost je ena najbolj temeljnih vrednot človeka. Je tisto, kar nas razlikuje od drugih živih bitij. Pomeni narediti nekaj več, postaviti potrebe nekoga drugega pred  lastne potrebe in interese. Zdi se mi, da smo na tej poti divjanja, hlastanja in še česa pozabili na temeljne vrednote. Skrajni čas bi bil, da jih poskušamo vrniti nazaj," je prepričan Prebilič, ki pravi, da je tak pogovor in več naporov v tej smeri na mestu. Da bi se moralo pod Najevsko lipo zbrati več predstavnikov ljudstva, pa je prepričana Romana Lesjak, županja občina Črna na Koroškem. "Najevska lipa je trdna opora Črnjanom. Ni le simbol modrosti, je slovensko drevo," pravi Lesjakova. Spomnila se je  na bivšo Jugoslavijo, kjer je bila solidarnost izjemna. "To vrednoto bi morali prenesti v sedanjo državo, predvsem takrat, ko ni krize. Solidarnost bi mogla biti vedno prisotna," je jasna Lesjakova. "Solidarnost ima v različnih družbah različne pomene. Na eni strani res prihaja v ospredje neoliberalna logika, kjer je v ospredju posameznik in njegove potrebe, po drugi strani pa sem vendarle optimist, saj se vrednota solidarnosti, sočutja v Sloveniji čuti bolj kot drugje po Evropi ali celo širše. Brez solidarnosti, sočutja, povezovanja nobena družba ne more in tudi ne bo funkcionirala," je razmišljal dr. Tomaž Simetinger. Da je solidarnost sveta luč, ki daje upanje, pa je prepričan Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno ob Savinji. Kot je izpostavila Žana Vertačnik, novinarka POP TV, ki je v času poplav poročala iz opustošene domače Koroške, solidarnost ni bila prisotna le med tistmi, ki jih poplave niso neposredno prizadele, temveč tudi med tistmi, ki so čez noč ostali brez vsega, pa so bili kljub temu pripravljeni pomagati drugim. "Gospa, stara 88 let iz območja občine Ljubno ob Savinji, je na kmetiji živela sama, poplavljeno je bilo vse, razen skedenj. Ko so naši pripadniki prišli do nje, je bila njena edina želja, da ji usposobimo štedilnik na plin, ker moka ni bila prizadeta, ona pa bo tako lahko za krajane spekla kruh," je ponazoril Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko. Brez solidarnosti, ta država nima prihodnosti, je jasen.

Ne le v času kriz

Miha Rebol, predstavnik Zveze tabornikov Slovenije in Domen Turk, predstavnik slovenskih skavtov, pravita, da je solidarnost izjemno izrazita predvsem v času kriznih dogodkov, a je prisotna na vsakem koraku našega življenja. "Morda nas v hitrem tempu življenja ne predrami več kaj drugega kot takšni dogodki," razmišlja Turk in poudarja, da mora solidarnost biti odločitev. "Solidarnost je to, da si nekdo od nas mlajših vzame čas za pogovor z nekom starejšim. Solidarnost je takrat, ko si vzamemo čas za sovrstnika, ki potrebuje pomoč pri nalogi, testu," razlaga Rebol. "Pomembno je, da razmišljamo, da je solidarnost povsod in da lahko z majhnimi dejanji naredimo nekaj velikega za nekoga drugega," še dodaja. Da se solidarnosti ne naučimo v izobraževalnih ustanovah, temveč od staršev, je prepričan Curk. Da so Korošči in Korošice simbol solidarnosti, je prepričan. "Narod lahko preživi le s stiskom rok. To, kar ste naredili Korošci, bo predmet debat tudi v naslednjih letih. Moč narave je bila neizmerna, moč vaše duše pa je bila močnejša, tako kot tudi moč Slovencev in Slovenk," je jasen Curk. "Vsaka kriza je lahko tudi priložnost za nov začetek in hkrati opozorilo, da lahko nekaj izboljšamo v naših družbah," pravi Prebilič. "Solidarnost pomeni, da kot posamezniki prepoznavamo potrebe nekoga drugega, ne glede na to, kakšen je, ali je iste verske pripadnosti, ali ima enako barvo kože, ne glede na to, kot kaj se identificira. Najprej je človek, ki potrebuje pomoč in mi moramo to prepoznati," pa je jasen Simetinger. Kot pravi Naraločnik, je slovenski narod zaradi solidarnosti obstal. "Solidarnost je tista vez, ki nas je obdržala tako močne. Želim si, da učenje solidarnosti preide tudi v naše sisteme izobraževanja, javne uprave, v naše vsakdanje življenje," pa pravi Naraločnik.