Starovednost - od fasade do zgodb o ljudeh in njihovih veščinah

Z idejo vnovičnega odkrivanja domačega mesta - ko se je po študiju v Ljubljani preselila nazaj domov - je leta 2019 Maša Flogie zagnala projekt Mestogeničnost: "To sem si predstavljala kot mesto, ki mi je postalo na novo fotogenično. Kot takrat, ko greš kam potovat, prideš v nek kraj in se moraš prepustiti, da te neke stavbe (na novo) osvojijo. Vsako leto grem globlje, začela sem z odkrivanjem nekih plasti, simbolično fasad, zdaj pa zgodbe iščem tudi v hišah. Lani je eden od mojih intervjuvancev lepo povedal, da smo mesto ljudje. S temi zgodbami odkrivam tudi Slovenj Gradec. Mesto je res postavljeno s stavbami, cestami, a vsak delček nosi zgodbo, ki je ne poznamo. Ko jo spoznaš, vse skupaj lažje osmisliš, postaviš v dimenzijo. To je lepa radovednost."

Četudi je beseda radovednost v svojem izvornem pomenu in v vsakdanu vedno pogosteje enačena z negativno konotacijo, kar izpostavlja tudi na spletni razstavi, pravi, da je prav to ključno za družbo in jo drži pokonci: "Vseskozi se moramo preizpraševati z zakaj, kot majhni otroci." Letošnji neologizem - skuje ga vsako leto, odvisno od tematike projekta - je tako starovednost. Projekt z združitvijo besed starost in (rado)vednost nagovarja k drugačnemu dojemanju njunih pomenov in z odkrivanjem tančice v odnosu med dvema generacijama dveh izjemnih žensk, kolegic, prijateljic in opozarja na dojemanje starosti kot modrosti, kadar vmes poseže radovednost po raziskovanju in razumevanju. Flogiejeva je portretirala Slovenjgradčanki, 90-letno Nedo Debelak, upokojeno krojačico, in modno oblikovalko Stanko Blatnik. Projekt v okviru Kulturnega društva Slovenj Gradec, znotraj katerega deluje Flogiejeva v okviru razpisov vsako leto podpira Mestna občina Slovenj Gradec kot tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Ohranjanje preteklosti

Gre za živo izročilo preteklosti, o projektu razmišlja Blatnikova: "Premalokrat se spomnimo te stvari ovekovečiti. Z Nežko (Nedo) se družim že dolga leta, vedno, ko mi kaj pripoveduje, imam v glavi, da bi to morali posneti. Je neskončen vir informacij, navdiha, za svojih 90 let ima zelo dober spomin. S takšnimi izkušnjami, temi spomini bi lažje razumeli sedanjost, zakaj so se stvari spremenile, glede na to, da so se nekoč že."

Da je že kot otrok rada poslušala pripovedi babice, dedka, kako je bilo včasih, kar jo navdihuje še danes, dodaja Flogiejeva. "Zanimivo, kako se ljudje vedno bolj vračamo h koreninam, nasvetom, modrostim. Mogoče mlajši medtem pobegnemo v digitalni svet in se izgubimo, a se nato vrnemo, spoznamo, da smo za neki preprost nasvet vseskozi vedeli in je bil z nami. Kot prvo sem si zamislila, da bi staroste v Slovenj Gradcu povprašala o življenju takrat, nato pa sem opazila zapis Stanke Blatnik, modne oblikovalke, da ji je gospa Neda podarila jutranjo haljo. Vedela sem, da je krojačica, da živi v mestu, nato sem z njima navezala stik in želela zabeležiti pogovor med njima. Projekt se je sam razvijal, prišlo je do te spletne razstave. Zanimiv mi je ta stik med starimi in mladimi. Vedno bolj se zavedamo, kaj nam starejši lahko ponudijo, osvetlijo situacijo s svojimi izkušnjami, ki jih moramo vpeti v neko znanje. To je dodana vrednost, naša prednost, sodelovati z nekom, ki je starejši, izkušenejši na nekem področju," je povedala avtorica razstave.

Spoštovanje izkušenj

"Lepo je, da se nekdo še spomni na stare obrtnike. Naša obrt je zamrla, ljudje je več ne potrebujejo, tu so Kitajci s poceni robo, ljudem je vse predrago. Pozna se, če ti nekaj daš pod stroj ali narediš na roko, izdelka, ki je narejen trajno, ne moreš kar tako uničiti. Blatnikovi se moramo zahvaliti, da je pred desetletji to začela raziskovati, da je to, kakšno je bilo delo, napisala tudi v strokovni knjigi za obrt. Slovenj Gradec in vsa srednjeveška mesta so imela osnovo v obrti, industrije ni bilo," je povedala Debelakova.

Da so njuna znanja povsem drugačna, četudi izhajata iz istega poklica in podobnih ciljev, postopki so se v tem času - nekaj desetletjih - namreč tako spremenili, da si niso več podobni, dodaja Blatnikova. "Zanimivo mi je bilo, ko je Stanka kot izoblikovana modna oblikovalka dejala, da ji je nerodno, ko Nežka pogleda kakšno oblačilo, ki ga nosi. Tu se kaže, kako nekdo spoštuje neko izkušnjo, četudi je že sam neki tak mojster. Zanimiv mi je ta odnos, preplet teh dveh generacij, to sem želela zapakirati v zgodbo, ki opominja, da starostniki ne sodijo samo v zadnje obdobje življenja in so več kot pomembni za družbo," je zaključila Flogiejeva.