Posebej priljubljena taborniška destinacija so postale Radlje ob Dravi, saj je domačin Anton Plazovnik na svojem zemljišču na Dobravi pred slabimi štirimi leti uredil kamp, primeren za taborjenje. Številni slovenski taborniki so ga že obiskali, to poletje Celjani, Mariborčani, minuli vikend pa še domači taborniki iz Dravske doline - iz Rodu srebrna reka.
Plazovnik, dolgoletni tabornik in prvi taborniški starešina tega rodu, je k projektu pristopil z idejo, da v svojem lokalnem okolju ponovno oživi in spodbudi taborništvo, pri katerem, kot pravi, ob 70-letnici taborniške zveze vztraja premalo zanesenjakov. Njegov opis, da so taborniki skromni ljudje, ljubitelji narave, se ob našem obisku dvanajstih tabornikov hitro izkaže kot primeren. Vod damjakov, kot so se poimenovali mladi taborniki, nam je ob prihodu pripravil taborniški pozdrav, nato pa so hitro nadaljevali s turnirjem v lokostrelstvu. Bodoči osmošolci in devetošolci se pri tem niso pustili motiti, že kmalu za tem pa so nam hiteli pripovedovati o novih dogodivščinah, ki so se jim zvrstile v zadnjih dneh - od tega, da so prespali na prostem, v bivaku na Starem gradu, številni prvič plezali do kopanja v priljubljenem Vodnem parku. "Začeti moramo z mladimi, jih vzgajati v takšnem duhu, le na takšen način bomo morda poskrbeli za prihodnost taborništva na tem koncu," je povedal Gregor Matavž, dolgoletni tabornik.
Narave ne doživiš preko zooma
Da je korona v minulem obdobju precej vplivala tudi nanje, sploh s tem, da je bilo onemogočeno srečevanje v živo, priznava Matavž. "Vse smo poskusili, z nekaj aktivnostmi tudi preko zooma, a vseeno ni bilo več tistih tedenskih srečanj. Otroci so bili že v šoli preko zooma, zato je bilo zanje vse skupaj preveč," ugotavlja. "Ni bilo več tiste kemije, za nas pa sploh, ker je značilno, da smo vseskozi v naravi. Narave preko zooma ne moreš doživljati," ga je dopolnila kolegica Tinkara Ošlovnik, vodja tabora.
Dobrava postaja priljubljen prostor tabornikov iz vse Slovenije
Zakaj so se pravzaprav odločili, da pristopijo k tabornikom, smo vprašali osnovnošolce, ki so lani na dan tabornikov prejeli svoje rutice. "Ker je to dobra izkušnja, tabori so fajn, dobra družba. Delamo stvari, ki jih drugače ne bi, smo ljubitelji narave," je povedala ena od mladih tabornic. Nadalje so razlagali, kako so se peš odpravili na vrh Starega grada, nekateri celo dvakrat, saj so morali v dolino po vodo, nato so si zakurili ogenj in skuhali večerjo. Med obvezno opremo, ki so jo nesli s sabo - spalne vreče, blazine, vrvice in kline za postavljanje bivaka -, je bila tudi kitara. "Navado imamo, da vedno vzamemo kitaro, tudi če jo moramo nesti po hujšem bregu. Ko čakamo, da se skuha večerja, radi kaj zapojemo. Vedno nam prija, postanemo boljše volje in še bolj sproščeni," je povedala Ošlovnikova. Z vrha so videli tudi nekaj zvezdnih utrinkov, naslednji dan pa so se odpravili na plezališče.
Viseče mreže pravi hit
"Dobrava postaja priljubljen prostor tabornikov iz cele Slovenije, zanimiva je predvsem zaradi lepega okolja. Je dovolj blizu, a hkrati oddaljena od mesta, blizu je reka Drava, Vodni park Radlje, tudi nasploh pa okolica ponuja veliko doživetij. Dodobra smo pokoristili, kar nam je ponudilo lokalno okolje. Naš osnovni taborniški program vedno nadgrajujemo s tem, kar ponuja neko mesto," je povedala Ošlovnikova in dodala, da ni manjkalo niti nastopov, kulturnega udejstvovanja, saj so si za večerni program pripravili celo muzikal.
Spanje, kot ga doma niso vajeni, so še stopnjevali, saj so na Dobravi prespali kar v visečih mrežah. Tonka, kot so taborniki poimenovali leseno bivališče iz akacije na Dobravi, namreč ponuja toliko lesenih ogrodij, da lahko nanje pripnejo več visečih mrež. Viseče mreže, ki so jih sami nekoliko popularizirali in so dandanes (cenovno) dostopne, so med taborniki postale pravi hit. Prvotno so bile mišljene za "chill out" kotiček, a so zdaj trend tudi med starejšimi taborniki, ki z njimi večkrat nadomestijo šotore. Če njihova odprava traja dalj časa, seveda ne manjka šotorov, katerih postavljanje jim vzame približno dve minuti, nekaj manj kot to, da jih podrejo.
Ob 70-letnici zveze, ki jo letos praznujejo, jih je na Dobravi obiskala tudi prva ženska starešina zveze Jasna Vinder. Da si želi kamp še nadgraditi, je povedal Plazovnik, ki je letos dodatno uredil sanitarije in vgradil krušno peč. Pred leti je na Dobravi gostil že številne likovne tabore, kresovanja, tudi študentsko delovno brigado.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
