Težave kmeta iz bloka, ki ga v Dravogradu ovira občinski prostorski načrt

Šest let že Simon Cvetko, univerzitetni diplomirani politolog, v Črnečah v občini Dravograd goji jagodičje. Potem ko je v študentskih letih pridobil precej izkušenj pri delu v Avstriji, je potencial za to dejavnost prepoznal tudi na domačih tleh: "Delal sem v nasadih s hruškami, jabolki, ribezom. V Avstriji dela veliko ljudi iz Dravske doline, predvsem upokojenci, študentje. Pri nas na Koroškem sadjarstva praktično ni. Nikoli ne bomo prvi imeli jagod, kot jih imajo v Krškem ali v Primorju, vedno bomo zadnji, kar pa je tudi prednost." Letno pridela 25 ton sadja.

Pred tem je delal kot zavarovalničar. "Pri prodaji mi je to pomagalo, veliko lažje je prodajati jagode kot police zavarovanja. Pri delu pa so mi najbolj prav prišle izkušnje iz Avstrije, ko sem videl, da če boš pričel delati ob določeni uri in delal zase tako, kot si tam, na koncu bo. Veliko bolje spim, ko pridem utrujen s polja, kot če glavo tiščim v papirje. Vseeno pa moraš, ko pride inšpekcija, imeti vse po pravilih." Pridelke prodaja na tržnicah, dobavlja jih tudi skoraj vsem koroškim osnovnim šolam, vrtcem in nekaterim domovom starostnikov. "Vsi prepoznavajo pomen lokalnih pridelkov, kažejo interes, a imamo težavo, da jim ne moremo zagotoviti toliko, kot bi si želeli," je dejal.

Ob dobri prodaji si tako želi nasade širiti in zagotoviti še večjo in boljšo ponudbo sadja, ki bi ga lahko zagotavljal celo leto. Dolgoročni cilj je 50 ton sadja letno. Trenutno imajo 10 tisoč grmov borovnic, 40 tisoč jagod, nekaj malin, ribeza, a radi bi podaljšali sezono. Težko pa se bo Cvetko, ki ima status kmeta, širil v Črnečah, kjer sicer vidi velik potencial. Pogoji so dobri, a nima zagotovljene niti osnovne infrastrukture, kot sta elektrika in voda. Kot nam je povedal, na občini zanj nimajo posluha, vse njegove prošnje pa so zavrnjene.

Zemljišča z visoko boniteto

Razvoj kmetije, ki jo ima sicer registrirano v Bukovski vasi, kjer živijo njegovi starši, na občini vseskozi zavirajo, trdi. "Pri nas je tradicija, da če se odločiš za kmetovanje, se rodiš kot kmet in nato delaš, jaz sem pa kmet iz bloka in zato imam že od začetka težave," pravi. Cvetko, ki zdaj živi v Slovenj Gradcu, bi namreč ob nasadih potreboval še hladilnico in lopo. Vso opremo in sadje, pobrano v vrhuncu sezone - 600 kilogramov jagod dnevno -, mora zdaj voziti v hladilnico v Bukovski vasi.

Na dravograjski občini pojasnjujejo, da gradnja kmetijskih objektov ni dopustna na odprtem prostoru, kjer v bližini ni kmetije. Dodajajo tudi, da so Cvetka, še preden je začel uporabljati zemljišča, opozorili, da ta zemljišča sodijo med najboljša kmetijska, z visoko boniteto, kjer se ne da graditi. "Glede morebitne gradnje objektov in komunalnih priključkov so podvržena strogim omejitvam, ki jih nalagajo področni predpisi (zakon o kmetijskih zemljiščih, OPN in ostali). Menimo, da je takrat pojasnila občinske uprave razumel. Veseli smo, da je poslovno uspešen, a se na račun tega ne da izsiliti nekaj, kar je protizakonito," sporočajo z občine. Letos so mu tako zavrnili vlogo za kmetijsko lopo za shranjevanje mehanizacije in pridelkov ter strojnico za namakanje z dimenzijo pet krat pet metrov. Navedli so, da se z gradnjo ne strinjajo, saj projektna dokumentacija ni pripravljena v skladu z občinskim prostorskim načrtom (OPN), upravna enota pa je tudi opredelila razloge, zakaj gradnja tam ni dovoljena.

"Letos je komunala na moji parceli postavila vodovodni jašek, a nato so mi vodo izklopili, saj na občini trdijo, da je nimam pravice upravljati. Prav tako ne morem pridobiti elektrike," nam je še dejal Cvetko. Na občini pojasnjujejo, da občinski prostorski načrt izgradnje komunalnih priključkov na najboljših kmetijskih zemljiščih ne dovoljuje, če niso neposredno povezani z gradnjo objektov, ki se priključujejo na komunalno opremo (vodovod, kanalizacija, cesta, elektrovod, plinovod ...), oziroma če takšni priključki niso na (nezazidanem) stavbnem zemljišču, ki se komunalno opremlja. Cvetku tako ne morejo omogočiti gradnje oziroma uporabe trajnega priključka.

"Že tri leta jim govorim, da so pravila zato, da se prilagajajo. Življenje in razvoj namreč kažeta, kako jih usmerjati. Ne želim izigravati in postavljati objektov, ki niso za kmetijski namen. A če govoriš, da spodbujaš kmetijstvo, ob tem pa ne dovoliš, da nekdo pridelke zaliva, in imaš pravila, ki ne dovoljujejo niti, da bi se postavil čebelnjak, je nekaj narobe. Nemogoče se je razvijati, če za to nimaš niti osnovne infrastrukture," je prepričan. Na tem območju ne sme biti nič postavljeno, ker gre za kmetijsko območje prve kategorije, občina pa ga ima zaščitenega kot kulturno dediščino, še razlaga, zato bi to lahko rešili le s spremembo OPN. "Njihova prilagodljivost je ničelna, čisto nič niso pripravljeni narediti, da bi karkoli omogočili, pomagali ali spodbujali. Zanima me, kako naj to rešim, a do zdaj niso podali še niti enega predloga," je povedal.

Na dravograjski občini odgovarjajo, da je sprememba OPN zahteven, drag in dolgotrajen postopek - treba je namreč pridobiti soglasja 43 soglasodajalcev, med njimi tudi ministrstva za kmetijstvo, ki je zelo rigorozno glede spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna. Dodajajo še, da so Cvetku v luči tega, da ima kmetijsko dejavnost registrirano v Bukovski vas, večkrat svetovali, naj si v neposredni bližini na stavbnem zemljišču uredi kmetijo oziroma kmetijsko gospodarstvo, saj bi s tem glede gradnje nezahtevnih objektov nedvomno lažje zadostil zahtevam in omejitvam.

Razmišlja o selitvi

Zaradi težav Cvetko razmišlja tudi o selitvi v Avstrijo oziroma drugam v Slovenijo: "Priložnosti so tudi drugje. Mislim, da so skupnosti v Sloveniji, kjer razumejo in vedo, da sta hrana in pridelava hrane pomembni. Želim si priti v skupnost, v kateri bo normalno, da za kmetijsko dejavnost potrebuješ prostore za shranjevanje, mehanizacijo. Ko sem bil v tujini, sem opazil, da se za večje projekte stvari lahko prilagodijo - tudi pri nas. Ko so Avstrijci postavili lakirnico, so jo lahko sredi polja, pri nas pa za kmetijsko dejavnost na kmetijskem zemljišču ni sprejemljivo, da imaš prostor za zalivanje!"

V jeseni prihodnje leto si tako želi postaviti novo enoto nasada. Razmišlja, da bi, če bi se selil v Prekmurje, Celje, sadje lahko ponujal že tri tedne prej. "Zdaj z jagodami pričnemo 15. maja in jih imamo do konca junija, 20. junija začnemo z borovnicami in jih imamo do 10. avgusta. Sadje imamo od maja do septembra." Spominja se, da je imel večjo škodo zaradi pozebe v letih 2016 in 2017. "Letos smo imeli glede tega veliko srečo, le pri jagodah smo morda imeli nekaj težav z opraševanjem, bilo je namreč mrzlo in deževno leto," je povedal Cvetko, ki mu je žal, da ob milijonih cvetov, ki so na polju, ob nasadu ne sme postaviti niti čebelnjaka.