Osnovno šolo je obiskoval v Črni, leta 1954 se je izučil za strojnega ključavničarja, nato pa leta 1959 končal srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Leta 1960 se je zaposlil v konstrukcijskem biroju strojnega obrata Rudnika Mežica. Od leta 1983 do upokojitve leta 1993 pa je delal kot projektant konstruktor in vodja konstrukcijskega oddelka v TAB-u. Naziv častni občan je na predlog Marijana Lačna, Petra Koprivnika in Nestrankarske liste Rajka Lesjaka prejel leta 2018.
Alojz Repanšek je sodeloval v Planinskem društvu in Smučarskem klubu, najbolj viden in pomemben pa je njegov prispevek na komunalnem področju, kjer je deloval že v času Krajevne skupnosti Črna in potem tudi v občini - vse do leta 1995. Zaradi njegovega neumornega prizadevanja in aktivnega strokovnega sodelovanja so v Črni zgradili smučarsko vlečnico, 13 mostov, čistilno napravo, tretjo v Sloveniji, številne vodovode, kanalizacijo, javno cestno razsvetljavo ... "Fehtali smo. Težko si dobil kredite, občine in krajevne skupnosti niso imele toliko denarja, sta pa rudnik in železarna veliko pomagala, tudi gozdno gospodarstvo. Trinajst mostov sem sprojektiral, nadziral montažo in s tistim denarjem smo nekako spravili 40 odstotkov denarja za žičnico," je pred tremi leti dejal v intervjuju za Večer.
Alojz Repanšek je dal pobude za izgradnjo 15 blokov v Črni, bil je aktivni član odbora za gradnjo Kulturnega doma, telovadnice, kabelsko-distribucijskega sistema. Projektiral in nadziral je izgradnjo TV-stolpov na Šumahovem vrhu, v Žerjavu in Podpeci in otroška igrala v Rudarjevem. Izdelal je načrt pokopališča in oštevilčil grobove, dal pa je tudi idejo za ureditev Rudarskega muzeja v skali, za katerega je sam zbral opuščene rudarske naprave, orodja in pripomočke. Sam je tudi povabil akademskega kiparja Mirsada Begića, da je izdelal kipa rudarjev, ter za to zbral tri tone bronastih odpadkov. Še posebno pa je bil Alojz Repanšek ponosen, da je skupaj s sodelavci sprojektiral in zgradil Tovarno akumulatorjev v Mušeniku. Tudi po upokojitvi je bil aktiven v kraju, sodeloval je pri ureditvi etnološke zbirke, ki jo je tudi predstavljal obiskovalcem.
