(VIDEO) Ob gradnji tretje razvojne osi razlaščeni kmetje še čakajo na nadomestna zemljišča

Od zasaditve prve lopate za tretjo razvojno os na Koroškem bodo kmalu minili trije meseci. Deseterico gradbenih strojev in težkih tovornjakov smo na dan našega preverjanja našteli na odseku Jenina pri Podgorju. Delavca sta morala ustavljati in usmerjati promet, kajti tovornjaki so dostavljali material. "Pripravljamo material za pilote," je povedal delavec.

V Darsu podrobneje poročajo, kako daleč so prišli na dveh zahtevnih koroških viaduktih. Ob pilotih pripravljajo temeljne blazine za stebre viadukta Jenina. Ta bo prečil dolino na višini 15 metrov. Sočasno urejajo poti na gradbišču in delovne platoje, medtem ko za viadukt Visočnik izvajajo zemeljska dela na območju zgornjega opornika, urejajo dostopne poti ter opravljajo dela za reguliranje hudourniškega potoka med stebri viadukta.

Hrupno in letnemu času primerno blatno je na gradbišču, zven vrtalnih strojev je slišati daleč po dolini. Gradbena dela se bodo prilagajala vremenskim razmeram. Prvi koroški odsek, kjer se gradi, imenovan F - Jenina, je skupaj dolg 1,15 kilometra, končati ga morajo v dveh letih in pol, sestavljen pa je iz dveh viaduktov, mostu in drugih del v skupni vrednosti 37 milijonov evrov.

Stroje je pognal konzorcij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje. Na odseku Velenje-Slovenj Gradec je sicer pridobljenih 90,5 odstotka površin, ki so potrebne za gradnjo. Preostalo zajemajo zemljišča, za katera zdaj tečejo razlastitveni postopki.

Nadomestno zemljo še iščejo

Bližnja soseda tega odseka, kjer že rijejo stroji in ki izgublja precejšen del kmetijskega zemljišča, je kmetija Krevh, na Koroškem znana tudi po proizvodnji in prodaji mlečnih in drugih domačih izdelkov.

"Naš položaj je trenutno tak, da so nas razlastninili. Ves čas je bilo rečeno, da nadomestne zemlje ni možno dobiti. Mi se s tem nismo strinjali, zdaj pa se kaže neka zemlja, ki bi morda lahko bila primerna za nas. Sklad kmetijskih zemljišč, ki upravlja državno zemljo, naj bi prekinil neke pogodbe, ampak o tem se še pogovarjamo. Lastniki te zemlje, kjer se gradi, pa nismo več, tako da bo gradnja šla neovirano naprej," je povedal Mitja Krevh.

Njihova kmetija je izgubila 3,3 hektarja zemlje. Tudi priključek Podgorje, del viadukta in pokritega vkopa, je na njihovi zemlji. "Za nas je to veliko, ker ima naša kmetija skupaj šest hektarjev obdelovalne zemlje. To pomeni, da so nam vzeli več kot polovico obdelovalnih površin," je dejal Krevh.

Dars jim je na podlagi cenitev glede na boniteto zemljišč ponudil od 2,4 do 4 evre za kvadratni meter, obteženo z dodatki oziroma odškodnino, vendar se za prodajo niso odločili, ker jih zanima nadaljnje kmetovanje.

"Mi bi radi zemljo, ampak tudi nekaj malega odškodnine. Ker je razlika, ali se na njivo ali travnik pelješ s traktorjem 200 metrov ali pa pet kilometrov daleč, kolikor je oddaljena ta, ki naj bi jo našli. Vseeno upam, da se bomo dogovorili," je sklenil Krevh. Letos so zdaj izgubljene njivske površine še lahko obdelovali, odslej jih ne bodo mogli več. Na njih so, kot je dejal sogovornik, gojili šparglje, jagode, konopljo, riček (na koroškem mu pravijo toter) pa tudi koruzo.

Jemati enim, dati drugim?

To sredo je bil na sestanku v Darsu župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Seznanil se je z nadaljnjim terminskim planom del ​- na območju njegove občine namreč poteka gradnja. "Zadeve tečejo po začrtanem planu, prihodnji teden pridejo predstavniki Darsa v Slovenj Gradec, kjer bomo skupaj s predstavniki vaških skupnosti in občinsko upravo pogledali stanje na terenu glede dovoznega omrežja za čas gradnje, da bomo lahko o tem informirali občanke in občane. Medtem ko za nadomestna zemljišča težko komentiram. Poznam le odstotke, nimam pa podatkov, kdo je v postopkih. Vem, da se Dars trudi iskati nadomestna zemljišča in da smo tudi mi skušali pridobiti nadomestna zemljišča za kmete Slovenjgradčane v Slovenj Gradcu, če so izgubili zemljišče. Ampak to je postopek, ki ga vodi Dars," je dejal župan.

Tudi Klugler je slišal, da naj bi nadomestna zemljišča iskali s prekinitvami pogodb, morda tudi Koroški kmetijski zadrugi. "Generalno lahko zastopam Slovenjgradčane, da najdejo nekaj primernega. Ne pa za vsako ceno, da bi obstoječim kmetom, zadrugi ali komu prekinjali pogodbe, ker s tem nismo naredili nič. Pravim, da je treba najti nova zemljišča oziroma da se tista zemljišča, katerih najemniki odpovejo zakupne pogodbe in podobno, ponudijo prvenstveno kot nadomestna zemljišča. Če so, ker tega podatka nimam. Ker aktivnemu kmetu jemati, da bi to dali nekemu drugemu kmetu - s tem nismo naredili nič," je dejal župan.

Župan je na sestanku izvedel še, da bodo na odseku Jenina okoli 1. maja prihodnje leto pričeli prestavljati glavni plinovod, prav tako so ga seznanili s preostalo predvideno časovnico: za odsek Podgorje pri Slovenj Gradcu (odsek G) je gradbeno dovoljenje za del območja že izdano, vlogo za celotno območje pa bodo podali v marcu prihodnje leto. Gradbeno dovoljenje pričakujejo konec leta 2022, razpis za izbiro izvajalca pa naj bi objavili jeseni istega leta.

Gaberke najdlje

Medtem na odseku Gaberke pri Velenju dela potekajo od lanskega oktobra, torej leto dni. Župana Kluglerja so informirali, da bodo na tem odseku dela zaključili predvidoma konec tega leta. Po podatkih Darsa zdaj delajo predvsem na nadvozu, tam je prekladna konstrukcija zabetonirana v celotni dolžni, deloma je nadvoz že asfaltiran, na njegovem preostalem delu izvajajo hidroizolacijo, montirajo opaž, vežejo armaturo in betonirajo robne vence.

Dela potekajo tudi na bližnjih krožiščih, na južni strani hitre ceste je delno že položen asfalt, veliko je opravljenega tudi pri opornih konstrukcijah severno od hitre ceste, kjer vbrizgavajo beton med piloti. Prav tako delavci na visokem nasipu vgrajujejo kamniti material na območju drugega krožišča.

Za naslednja odseka na velenjskem koncu - H (Konovo) in B (Škalsko jezero) - še pridobivajo gradbeno dovoljenje, vzporedno poteka tudi prva faza javnega naročila za priznanje sposobnosti ponudnikom gradnje. Vendar je zaradi Kolektorjevega zahtevka za revizijo javno naročilo v postopku na Državni revizijski komisiji. Za odsek E (Velunja) pa je vloga za gradbeno dovoljenje oddana, pričakujejo ga v juliju 2022. Objavljen je razpis, dela pa bi se lahko začela jeseni tega leta. Odsek je ocenjen na 218 milijonov evrov.