Vsi so jokali od sreče, ko je desetletni Erik iz Slovenj Gradca po hudi bolezni znova shodil

Koroška sodi med območja, kjer velja velika izpostavljenost glede okužb, ki jih prenašajo klopi. Posledice, ki jih ima ugriz klopa za človeka, so lahko zelo hude za zdravje. Izkušnjo danes desetletnega Erika iz okolice Slovenj Gradca je z nami delila njegova mama Lucija. Po slabem letu dni, odkar je lani spomladi zbolel za hudo obliko klopnega meningoencefalitisa (KME), še vedno okreva, njegov vsakdan je tako doma kot tudi v šoli zelo okrnjen.

Erik je sicer bil cepljen, a je vseeno zbolel. Sam je zdaj proti KME dosmrtno zaščiten, njegova mama pa kljub tej težki izkušnji ostaja zagovornica cepljenja in pred začetkom sezone aktivnosti klopov priporoča vsem, da se zaščitijo s cepivom. Ob tem velja izpostaviti, da so lani na Koroškem zaznali nenaden, kar preko 300-odstoten porast okužb s KME.

Ni sam sedel, ni hodil ...

Lucija z otrokoma in partnerjem živi​ na manjši kmetiji ob gozdu. Veliko časa preživijo v naravi, zato so vsi cepljeni proti KME, Erik je prvi odmerek cepiva prejel pri šestih letih, lanskega junija bi moral dobiti poživitveni odmerek. "Devetega maja lani je vstal s krči po levi nogi. Ker so ti v nekaj minutah prenehali, jim sprva nisem posvečala večje pozornosti. Čez eno uro so se ponovili v hujši obliki, zaradi bolečin v levi roki in nogi je kričal. Odpeljala sem ga na urgenco, kjer so opravili osnovne laboratorijske preiskave. Vsi izvidi so bili v redu. Naslednji dan se mu je stanje poslabšalo, začel se je tresti, dobil je vročino, bil je zelo zaspan, skorajda omotičen. Dodatne preiskave spet niso nič pokazale, njegovo počutje pa je bilo iz dneva v dan slabše, pojavil se je močan glavobol, motila ga je svetloba ... Po petih dneh so ga zaradi poslabšanja nevrološkega stanja in hudih krčev, ki jih niso mogli prekiniti, dali v umetno komo in ga premestili v mariborski univerzitetni klinični center.​ Njegovo življenje je viselo na nitki. Ko so ga po petih dneh zbudili, je imel omrtvičeno celo levo stran telesa, ni se mogel premikati. Po desetih dneh so mi dovolili prvi kratek obisk in Erik sprva ni vedel, kdo sem. Nekaj dni je trajalo, da me je znova prepoznal. Še zdaj se spomnim, ko sem vstopila v bolniško sobo in me je na tiho poklical mama, tisto jutro je bilo eno najlepših v mojem življenju. Vse bo še v redu, prepoznal me je, mi je odmevalo v glavi," pripoveduje Lucija.

Diagnozo, da ima virusni encefalitis, ki ga prenašajo klopi, so izvedeli po desetih dneh. "Sploh se ne spomnim, da bi nedavno imel klopa, tudi nobenega madeža na koži nisem opazila. Poleg tega je bil cepljen. Zdravniki so nam rekli, da je to redek primer, le okoli 0,2 odstotka cepljenih naj bi zbolelo," še pove Lucija, ki jo je zelo skrbelo, kaj bo s sinom, saj je bil skorajda negiben.

Upajo, da posledice ne bodo trajne

Po enomesečnem zdravljenju v bolnišnicah so ga v začetku lanskega junija premestili na rehabilitacijo v inštitutu URI Soča, kjer sta ostala štiri mesece. "Bilo je zelo naporno obdobje, ni mogel samostojno sedeti, se umiti, stati, hoditi, govoril je zelo počasi, ni se spomnil besed ... Kar je bilo prej samoumevno, ni bilo več. Ko ga je terapevtka vprašala, kaj je njegova največja želja, da se prvo nauči, ji je odgovoril, da bi se lahko sam usedel v invalidski voziček. Sprva smo ga morali privezovati, sčasoma je začel samostojno sedeti. Ko so ga ponovno učili hoditi, je večkrat jokal od bolečin, a je vztrajal. Vsi na oddelku smo jokali od sreče, ko je znova shodil," pove Lucija.

​Jeseni so se vrnili domov, a bolezen je pustila posledice. Ima zdravila za epilepsijo in motnje koncentracije. Prej odličnjak ima težave s spominom, učenjem in grafomotoriko, hitro se razjezi ... Pred boleznijo je obiskoval badminton, se gibal, skrbel za svoje kokoši in zajce. Zdaj lahko gre peš največ en kilometer, pa še to s postanki, ko je utrujen, šepa na levo nogo, živali sploh ne pogleda, tudi pri pouku je lahko največ tri šolske ure dnevno, saj s težavo sledi razlagi, potrebuje prilagoditve. Šah ga ne zanima več, čeprav je pred boleznijo igral v štajerski kadetski ligi in je bil trikratni regijski prvak. "Težko je zanj, težko se sprejme takšnega, kot je zdaj. Še vedno misli, da je z njim vse v redu, da je tak, kot je bil pred okužbo. Tudi pomoč odklanja. Za vse nas je naporno," pravi Lucija, ki ostaja pozitivna. Čas bo pokazal svoje, dodaja, upajo na najboljše. Želi si, da bi njihova izkušnja prišla do ljudi, njihove zavesti, da se bodo cepili in imeli normalno življenje.

Nenaden porast KME

Med območji v Sloveniji, kje je največ klopov okuženih s KME in z lymsko boreliozo (lyme), je tudi Koroška. V letu 2020 je bila najvišja stopnja obolevnosti s KME prav v koroški regiji, sledita primorsko-notranjska in gorenjska regija, pri obolevnosti z lymsko boreliozo je bila na prvem mestu goriška regija, sledita koroška in gorenjska regija.

V preteklih letih je bil pojav KME na Koroškem dokaj konstanten, lani pa so zaznali nenaden porast, so nam pojasnili pri ravenski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): "V letu 2020 je bilo prijavljenih 26 primerov KME (med njimi je bilo 20 moških in šest žensk, obojih največ v starosti od 45 do 64 let), leto poprej osem, v letu 2018 pa deset. Močno povišana incidenčna stopnja ima verjetno več vzrokov, od števila populacije klopov, do upoštevanja varovalnih ukrepov pred vbodi klopov, morebiti pa je tudi posledica drugačnega načina življenja - več gibanja v naravi zaradi epidemije. Lymska borelioza pa je, z izjemo v letu 2019, v konstantni rasti, verjeten vzrok za takšen trend bi bilo smiselno dodatno razisk(ov)ati. V letu 2018 je za to boleznijo zbolela 301 oseba, 2019 111 ljudi, lani 449 (od tega 269 žensk in 180 moških)."