Pravljične urice so se te dni iz otroških kotičkov knjižnic preselile na družbena omrežja. Pravljični svet med otroki živi preko video in zvočnih zapisov. Besede njegovih bitij in junakov morajo najmlajše nagovoriti tudi in predvsem, ko je svet, ki ga poznajo, obstal, in ko so njihovi dnevi drugačni od tistih, ki so jih vajeni. "Pravljice nas v težkih časih polnijo z lepimi, spodbudnimi in pozitivnimi sporočili ter nam vedno znova sporočajo, da temo premaga svetloba, da dobro premaga zlo. Ob njih se družimo ter pozabimo na zunanje dogajanje in tegobe," pomen pravljic v času, v katerem smo se znašli, strne Maja Furman – pravljičarka, ki te dni pravljice pripoveduje v videih na facebook profilu Splošne knjižnice Slovenske Konjice.
Da otroke iz svoje dnevne sobe nagovarja v njihove, je malo nenavadno, pravi. "Med pripovedovanjem v živo steče čarobna interakcija med otroki in mano. Tu se pa skušam vživeti in si otroke predstavljati. Upam, da je prepričljivo," izpostavlja pomen domišljije med virtualnimi pravljičnimi uricami – tako pri otrocih kot pri pripovedovalki.
Doba e-knjig
V konjiški in drugih knjižnicah, ki so te dni do svojih bralcev in obiskovalcev segle s pomočjo spleta, pravijo, da želijo ljudem tako skrajšati in popestriti dneve izolacije. Vsaka videopravljica za otroke na profilu konjiške knjižnice zabeleži okoli tisoč ogledov. Ob ponedeljkih so jim dodali še pravljice za odrasle. Pa tudi sicer ljudi spodbujajo, naj, ko so doma, kakšno uro več namenijo knjigi. "Vedno nergamo, da ni časa za knjigo. Zdaj ga imamo. Malo je težje, ker ne moremo do knjig v knjižnico. A verjamem, da na domačih knjižnih policah, podstrešjih, v omarah ljudje najdejo knjige. Berimo jih. Delimo to z drugimi. Preusmerimo pozornost z negativnih stvari," poudarja knjižničarka konjiške knjižnice Ana Miličevič. Prav k izmenjavi mnenj o prebranem, pogovoru o knjigah, ki nam delajo družbo, brskanju po spletnih knjižnih policah spodbujajo svoje člane. Na to se ljudje odzivajo, pravi.
Pravljice v težkih časih polnijo z lepimi sporočili
Svet, ki se nam odpira v dnevni sobi
Predvsem pa si v knjižnicah želijo, da knjige ne samevajo – na fizičnih ali virtualnih policah. Da ob dneh, ko na sporedu ni video pravljične urice, sami pobrskamo po knjigah in beremo. "Da se družimo, smo čim bolj sproščeni, da se pogovarjamo. Čas, ki ga imamo, je dar, samo videti in prepoznati je treba njegovo dragocenost. Se držati seveda vseh navodil in napotil. Je pa ta čas enkratna priložnost za lastno zorenje in pridobivanje novih modrosti. Lahko se imamo lepo, če želimo," spodbuja Maja Furman.
In pri tem nam lahko pomagajo prav knjige s svojimi svetovi in liki. "Verjamem, da so lahko ti dnevi depresivni. Ampak v knjigi najdemo svoj mir, se poistovetimo z junakom, s knjigo preživimo prosti čas in prebrodimo stisko," dodaja Nataša Koražija in še svetuje, da k branju povabimo tudi otroke ter mnenja o knjigah in priporočila za branje preko telefona izmenjamo s prijatelji. In knjigam dopustimo, da nas, čeprav se med branjem potopimo v svoj svet, odprejo tistemu zunanjemu. Tudi ko ostajamo doma.
