(INTERVJU) Sani Bečirović: "Dragon" k zmajem? Gogija javno pozivamo k vrnitvi!

Nekoč košarkar evroligaškega formata, nato takoj pomočnik glavnega trenerja Aleksandra Đorđevića pri takrat ekstremno močnem Panathinaikosu, od leta 2019 športni direktor novonastalega projekta Cedevita Olimpija. Česarkoli se je lotil Sani Bečirović, vse je bilo velikopotezno. Nikdar pa ni šlo vse gladko. Večne težave s koleni so sicer evroligaškega prvaka (2007) oropale za še bogatejšo zbirko lovorik, z Đorđevićem konca sezone na trenerski klopi nista dočakala, tudi lani novembra se je po zbirki porazov njegov stolček tresel. A nekaj briljantnih potez - predvsem prihodi Zorana Dragića, Alena Omića in Yogija Ferrella - je rezultatsko krivuljo obrnilo navzgor, do 15 zaporednih zmag v mednarodnih tekmovanjih. Cibona je v ligi Aba minulo nedeljo ta niz končala, v evropskem pokalu pravljica še traja ... Na "kraju zločina", v dvorani Stožice, nas je 40-letnik iz Slovenske Bistrice sprejel, ponudil cedevito in pokramljal o aktualnih zadevah v košarkarskih logih.

Sani, 15 zaporednih mednarodnih zmag - to ni mačji kašelj. Očitno smo končno spet dočakali Olimpijo, ki je zmožna velikih stvari?

"Že lani se je dalo čutiti, da smo zajeli val uspehov in zmag, a zaradi covida in ukrepov ter prazne dvorane to ni prišlo do izraza. Ker je bilo za nami zelo težavno poletje, kar se tiče sestave ekipe, smo se že v začetku sezone zavedali, da bomo določene igralce privabili med sezono, da nivo še dvignemo."

A so med sezono cenejši?

"Tako je. Na začetku sezone imaš neko idejo, želiš si določene igralce, a nam je lani pet košarkarjev za las ušlo. V tistem trenutku se nam je cela konstrukcija letošnje ekipe zrušila. Vrzeli smo začasno zakrpali, a smo vedeli, da med sezono vedno prihaja do določenega nezadovoljstva klubov in igralcev po Evropi, zato smo čakali na svoje priložnosti. Dočakali smo jih, in če odgovorim na prvo vprašanje; ne pomnimo, da bi katerakoli ekipa imela tak niz kot mi."

Zahtevno, razvajeno ljubljansko oziroma slovensko občinstvo, ki si vedno želi le evrolige, se je, resda z zamikom, odzvalo. 5000 gledalcev v Tivoliju proti Partizanu, 4500 v Stožicah proti Valencii. Ste zadovoljni?

"Te številke so največji dokaz, da dobro delamo. Ljubljanska ali vseslovenska publika se vrača na tekme Olimpije. Seveda si jih želimo še več. V ritmu številnih tekem je pomembno, da fantje začutijo podporo, energijo s tribun. Z besedami ni mogoče opisati, kaj bi zanje pomenilo, če bi v osmini finala evropskega pokala (torek ob 19. uri) nastopili pred 10.000, 12.000 gledalci. Ker se v nadaljevanju evropskega pokala zaradi novega sistema tekmovanja igra po le ena tekma na izpadanje, zna biti, da bo torkova zadnja evropska v Stožicah, pa četudi bi šli vse do finala."

In nič ne bo pomagal niz 15 zaporednih zmag, če zdaj na izločilnih tekmah ne prikažete najboljšega obraza ...

"Prav zato si želimo občinstvo kot šestega igralca. Vsaka izločilna tekma je 50:50. Slabše plasirana ekipa pride neobremenjena, saj lahko le ogromno pridobi, domača ekipa občuti pritisk, ki pa lahko hitro izgine, če imaš podporo občinstva."

K vam prihaja Turk Telekom iz Ankare, za katerega ste v sezoni 2010-2011 tudi igrali. Kakšen klub je to?

"To je zelo dobro organiziran turški klub, ki je že vrsto let stalnica - včasih je visoko na turški lestvici, včasih nizko, odvisno od politike. Gre vendarle za klub iz turške prestolnice. Morda letos položaji na lestvicah ali ekipa na papirju niso videti strah vzbujajoči, a gre za izkušeno ekipo, ki bo prišla drago prodat svojo kožo."

Turške ekipe so ne nazadnje še do nedavnega veljale za relativno bogate, ki si ob velikem domačem bazenu igralcev lahko privoščijo kakovostne tujce, večinoma Američane ...

"Absolutno. Morda to niso najbolj znani košarkarji, ki jih poznamo iz evrolige, a imajo skupino igralcev, ki so že vrsto let na evropski sceni. Morda povprečen slovenski navijač misli, da so Turk Telekom 'kar eni', ki jih je treba nabiti za 20, 30 točk. A mi v vsakem primeru želimo spremeniti mentaliteto - ne, da prideš gledat gostujočo ekipo, ampak da navijaš za domače Blažića, Murića, Dragića ..."

Glede na to, da ste to sezono že premagovali vse favorite evropskega pokala - Valencio, Virtus in Partizan -, so se vam apetiti kaj povečali?

"Nam ne. Naši cilji so tudi sicer visoki - priti daleč, če ne kar do konca. Prvi cilj je bil preboj v to izločilno fazo. Se je pa z zmagami proti favoritom spremenilo to, da so fantje dobili dodaten zanos in samozavest, ugotovili, da se res lahko kosajo z vsemi najboljšimi, in začeli verjeti, da so sposobno velikih stvari."

So oziroma ste sposobni osvojiti evropski pokal?

"Absolutno smo. Saj smo, kot ste ugotovili, že premagali večje klube z bolj zvenečimi imeni. A to ne prinese rezultata, parket ga."

Ta lovorika bi v Ljubljano pripeljala evroligo. Kaj jo v tej zmešnjavi pravil in ob izločitvi ruskih klubov še prinaša? Finale evropskega pokala, zmaga v ligi Aba, bodo morda spet povabila oziroma tako imenovani wild cardi?

"Težko odgovorim. Preveč odprtih vprašanj je. Prvič, kaj se zgodi, če Crvena zvezda osvoji ligo Aba, mi ali Partizan pa pridemo v finale evropskega pokala? Ni dorečeno. Drugič, kaj bo z ruskimi ekipami? Ni dorečeno. Tretjič, kaj če lanski prvak Monaco pride v četrtfinale? Ni dorečeno. Nihče še nima odgovorov."

Koliko pa Olimpija razmišlja in sanja o evroligi? Je ta realnost?

"V tem trenutku vsi razmišljajo o njej, ker smo na papirju od nje (oziroma finala evropskega pokala) oddaljeni le tri zmage. Mi že od samega začetka verjamemo v ta cilj. Že ob sestavi tega projekta se je o njem govorilo na glas. Zdaj pa moramo to doseči."

Koliko vas trenutno proračunsko loči od "revnejših" evroligašev - Žalgirisa, Zvezde ...?

"Razlike se štejejo v nekajkratnikih. Luknja med evroligaši in abaligaši se je povečala. Vmes so celo klubi iz evropskega pokala kot Lokomotiva Kuban, Virtus, Valencia, tudi Partizan, ki so pet- do sedemkrat bogatejši. A če nam uspe preboj v evroligo, se bo gotovo predramila vsa Slovenija in bi nam uspelo sestaviti primeren proračun."

Imamo v Sloveniji dovolj pokroviteljskih rezerv in kapacitet?

"Mislim, da. Vendarle je to ekskluzivno, elitno tekmovanje. Bili bi počaščeni, če bi pri nas vsak teden gostovali Real, Panathinaikos, Maccabi. To bi bil dovolj velik magnet za sponzorje."

Kakšna je razlika med Zvezdo oziroma Partizanom in Olimpijo? Imata srbska kluba toliko več politične pomoči, da eden ali drugi nastopata v evroligi, v tem trenutku si je želita celo oba?

"Točno to. To je edina razlika. Naša organizacija se preživlja izključno s sponzorski sredstvi, omenjena kluba pa imata veliko večjo podporo države in državnih podjetij."

Če se vam v četrtfinalu evropske lige nasmiha Partizan, pa vas morebiti v polfinalu lige Aba čaka Zvezda. A še prej v izločilnih dvobojih na dve zmagi konec aprila in v začetku maja Igokea ...

"V ligi Aba je cilj polfinale. V dodatnih kvalifikacijah bomo imeli prednost domačega igrišča. Igokeo smo to sezono že dvakrat premagali. Najraje bi z njimi opravili z 2:0, da se lahko potem posvetimo polfinalu. Je pa daleč od tega, da je to klub brez teže v regiji. Treba se jih bo lotiti maksimalno resno."

Bo pa Slovenija v ligi Aba izgubila zadnjeuvrščeno Krko, prav tako vaš nekdanji klub. Zakaj? Ali v Sloveniji, v nasprotju z nekdanjimi časi, ni več prostora niti za dva abaligaša?

"Zaspali smo s proizvodnjo domačih kvalitetnih igralcev, ki skozi sistem lahko ujamejo ligo​ Aba na domačih tleh. Krka je vrsto let krojila vrh tekmovanja, a so s politiko zmanjševanja proračuna v nedogled prišli do tega, da liga Aba ni bila dovolj cenjena in je postala samoumevna. Kdor se na dolgi rok igra z ognjem, se na koncu pogosto opeče. Tudi nas, Olimpijo, ta izguba boli. Zdaj vsaj upamo, da se bo Heliosu uspelo prebiti noter skozi končnico druge lige Aba."

Če se spustimo še stopničko nižje, na državno prvenstvo. Ko je Olimpija nizala mednarodne evropske zmage, so se vmes pojavljale novice o porazih proti Podčetrtku, Šenčurju, nazadnje Iliriji. Vemo, da se tega tekmovanja lotevate s tako imenovano B-ekipo, pa vendarle; kaj storiti, da bo to tekmovanje bolj regularno? Bi se morala Olimpija priključiti kasneje, ko opravi na mednarodnem terenu?

"Naše prioritete so jasne - evropski pokal in liga Aba. Ob tem pa želimo spoštovati slovensko ligo, zato izpolnjujemo obveznosti. A igralci niso stroji, ki jih vsak dan lahko navijaš do konca. Slovenska liga je na dnu prioritet, pomembnejša sta nam trening in maksimalna priprava na evropske tekme, vsaj dokler smo še v igri za visoke cilje. Mi bi se želeli priključiti kasneje, denimo v četrtfinalu, saj ko dejansko gre za naslov prvaka, si vsi želimo zmagovati. Je pa ta odločitev odvisna od višjih instanc košarkarske zveze."

No, v Mariboru imamo povsem drugačne probleme, Braniku grozi celo izpad iz druge lige. Zakaj v drugem največjem slovenskem mestu, še eni postojanki v vaši karieri, ni mogoče sestaviti prvoligaša?

"Leta 2012 sem bil zelo aktivno vključen v to, da bi se moja košarkarska šola povezala z Branikom in da bi ustvarili stabilnega prvoligaša, morda celo kaj več. Na žalost moja ideja ni padla na plodna tla. V tem mojem razočaranju sem izrekel besede, da se bojim, da je to konec za mariborsko košarko. Vsak vleče na svojo stran. Dokler se ne bo našla skupina ljudi, ki bo delala izključno v korist košarke, bodo klubi v Mariboru in okolici životarili in se borili za preživetje."

Če skočiva še na povsem drugi spekter košarke - ligo NBA. Kolikšne možnosti pred začetkom končnice pripisujete našim fantom?

"Dallas ima vse možnosti. Igrajo fenomenalno. Luka je fenomen. Igra se košarko na najvišjem nivoju. Bil bi zelo vesel, če bi mu uspel ta veliki met že v letošnji sezoni ..."

Ima morda Goran Dragić z Brooklynom še več možnosti?

"Ravno sem želel reči; čeprav vsi spremljamo Dončića in občudujemo njegove mojstrovine, ima Brooklyn kot tihi favorit na papirju res izredno močno ekipo. Če bodo ostali zdravi, se zna zgoditi marsikaj. Navijam za Gogija, da se v najlepši možni luči poslovi od NBA.

Ga boste potem povabili nazaj v Olimpijo?

"K temu ga že zdaj javno pozivamo! Uf, kakšen povratek 'Dragona' (vzdevek Dragića, v prevodu: zmaja, op. p.) v zmajevo gnezdo bi bil to! (Smeh.)"