Vesna Lovrec
Leto in pol po odmevnih aretacijah skupine osumljenih, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem tujcev, se sojenje večji skupini obtoženih še vedno ni pričelo. Trinajstim obtoženim ptujsko tožilstvo očita vpletenost v mrežo, ki je organizirala nezakonite prevoze tujcev, dva sta pod drobnogled preiskovalcev prišla zaradi dogovarjanja o prodaji oziroma nakupu prepovedanega vojaškega orožja.
Obtožnica je že zdavnaj postala pravnomočna. Tudi ptujski sodnik Marjan Strelec je petnajst obtoženih že konec lanskega leta poklical na kazensko odgovornost, a dlje kot do predobravnavnih narokov ni prišel. Z izjemo enega so očitano krivdo vsi obtoženi zanikali, njihovi zagovorniki pa so poskušali očitke tožilstva zrušiti še pred pričetkom sojenja. Eden za drugim so na predobravnavnih narokih problematizirali, da so policisti prikrite ukrepe proti enemu izmed osumljenih pričeli izvajati še pred izdano odredbo. Zatrjevali so tudi, da ptujsko sodišče sploh ni krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi, ker se obtoženim očita, da so kazniva dejanja izvajali na Madžarskem. Okrožno sodišče na Ptuju predlogom zagovornikov ni sledilo, zavrnilo je tudi njihove predloge za izločitev dokazov iz spisa, na kar se je obramba pritožila na Višje sodišče v Mariboru in s tem povzročila, da je ptujsko sodišče pričetek sojenja odložilo za nedoločen čas.
Na ptujskem sodišču smo preverili, kako daleč je primer in v uradu predsednice sodišča so odgovorili, da je senat višjega sodišča pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrnitvi predlogov za izločitev dokazov zavrnil kot neutemeljene. Pričakovati je, da se bo sojenje obtoženim kaznivega dejanja prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države pričelo jeseni in da si bo do takrat kdo izmed 14 obtoženih, ki so krivdo na predobravnavnem naroku zanikali, morda premislil. Še vedno ima namreč sleherni od njih čas za pogajanje s tožilstvom, da to v zameno za takojšnje priznanje krivde zanj predlaga nižjo kazen, kot jo bo na koncu sojenja.
Štirje v priporu, eden priznal
Spomnimo. Slovenska policija je v sodelovanju z madžarskimi, avstrijskimi in italijanskimi kolegi hudodelsko združbo tihotapcev preiskovala več mesecev in ugotovila, da je združbo vodil 52-letni Ivan Cikač iz okolice Ptuja. V svetu kriminala ni neznano ime. Strani črne kronike je polnil že na prelomu tisočletja, ko je avgusta 2001 s šest let mlajšim pajdašem v naselju Križevci pri Ljutomeru švicarskemu državljanu ukradel mercedesa, ferrarija, dragocen nakit in več tehničnih predmetov in bil zaradi tega obsojen na pet let zapora. Cikačevi desni roki pri tihotapljenju tujcev sta bila 41-letnik, prav tako doma iz okolice Ptuja, in 46-letni Dolenjec. Večina obtoženih se brani s prostosti, štirje so v priporu, najmlajši med njimi, v času aretacije star 19 let, pa je edini, ki je krivdo že priznal. S tožilstvom je podpisal sporazum o priznanju krivde, ker pa mu sodba še ni bila izrečena, podatek o višini dogovorjene kazni še ni javen.
Vodja združbe je bil v preteklosti zaprt zaradi kraje mercedesa in ferrarija
Kriminalni biznis oglaševali na družbenih omrežjih
Poročali smo že, da je združba tihotapcev kriminalni biznis oglaševala celo na družbenih omrežjih, in sicer na način, da je k oglasu pripela posnetke uspešno opravljenih prevozov. Po odmevnih aretacijah je mariborska policijska uprava na tiskovni konferenci operirala s podatkom, da so vpleteni v združbo čez mejo prepeljali 212 tujcev in da so z nezakonitimi prevozi pridobili več kot tri milijone evrov premoženjske koristi. Ta znesek je lanskega februarja prišel na naslovnice vseh časopisov, po opravljeni sodni preiskavi in vložitvi obtožnice pa se je izkazalo, da so bili policijski očitki pretirani, saj se je prvotno zatrjevani znesek o višini koristi zmanjšal za kar petnajstkrat.
Poleg domnevnega vodje hudodelske združbe Cikača so v priporu še Pavel Kotnik, Dalibor Kostevc in med obtoženimi najbolj znano ime Adel Obali. Čeprav v združbi ni imel vodilne vloge, je tožilstvo tudi zoper njega terjalo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, saj gre za človeka s pestro kriminalno preteklostjo. Za zapahi največjega slovenskega zapora na Dobu pri Mirni na Dolenjskem je preživel kar 18 let, ker je tik pred slovensko osamosvojitvijo med roparskim pohodom po bencinskih servisih umoril dva uslužbenca - enega v Šentrupertu, drugega v Trebnjem. Na tretjega je streljal v Rupi na Hrvaškem, a ta je imel srečo, da je streljanje preživel. Kazen je prestal, leta 2013 pa se je moral vrniti za zapahe zaradi organizirane kraje tovornjakov. Obsojen je bil na tri leta zapora in stransko kazen v višini 9825 evrov, vendar je ni plačal v celoti, zato so mu jo po prihodu iz zapora spremenili v 149 dni zapora, pred čimer je pobegnil v Nemčijo, tam pa so ga leta 2018 prijeli in izročili Sloveniji.
V zameno za svobodo bi deponiral vozniško dovoljenje
Ko je ptujsko tožilstvo zoper glavne osumljence v hudodelski združbi, specializirani za tihotapljenje tujcev, sprožilo prikrite preiskovalne ukrepe, se je v njih ujel tudi Obali. Iz prisluhov izhaja, da ga vodenje združbe in organizacija prevozov nista niti najmanj zanimala oziroma se mu s tem ni ljubilo ukvarjati, javil pa se je za voznika. Ko ga je sodnik Strelec novembra lani na predobravnavnem naroku vprašal, ali krivdo prizna, mu je Obali rekel, da ne, in v isti sapi sodišču predlagal odpravo pripora. "Kot priporni razlog se navaja ponovitvena nevarnost. Očita se mi, da bi lahko ponovno prevažal prebežnike. Moj predlog je, da na sodišču deponiram vozniško dovoljenje," je Obali ponudil v zameno za odpravo pripora, vendar sodišče tudi temu predlogu ni sledilo, zato bo tudi on pričetek sojenja dočakal za zapahi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
